Jedro

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničini zahtevi za izdajo začasne odredbe in je do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadržalo izvršitev izpodbijane odločbe. Po presoji sodišča prve stopnje je tožnica verjetno izkazala nastanek težko popravljive škode v primeru nezadržanja izvršitve izpodbijane odločbe, in da zadržanje njene izvršitve ne bi prizadelo koristi toženke. Ti razlogi sodišča prve stopnje pa so v nasprotju z ugotovitvijo, da je predmet tega upravnega spora odločba Občinske uprave Občine Radenci, s katero je v 2. točki izreka odločeno, da se bo neprofitna najemnina spremenila v tržno najemnino v višini 567,81 EUR po pravnomočnosti te odločbe. Ker izpodbijana odločba zaradi vložene tožbe še ni pravnomočna, ni jasno, zakaj se je sodišče prve stopnje spuščalo v presojo, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo odložitvene začasne odredbe je namreč izvršljivost izpodbijanega akta. Pritožnica v pritožbi sicer meni, da se novo določena najemnina plačuje z dnem dokončnosti odločbe, in se v zvezi s tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 1308/2018 z dne 11. 2. 2020. Zakaj naj bi bilo to stališče upoštevno tudi v primeru, ko je v izreku izpodbijane odločbe navedeno, da se bo neprofitna najemnina spremenila v tržno po pravnomočnosti te odločbe pa pritožnica ne pojasni. Razlogi za tako stališče tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 185/2021-6 z dne 13. 7. 2021 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo Občinske uprave Občine Radenci št. 352-1/2020-295 z dne 16. 4. 2021, s katero je ta odločila, da tožnica kot najemnica ni upravičena do nadaljevanja neprofitnega najemnega razmerja za stanovanjske prostore na naslovu ..., za katere je do sedaj plačevala neprofitno najemnino (1. točka izreka odločbe), in da bo po pravnomočnosti te odločbe neprofitna najemnina spremenjena v tržno najemnino v višini 567,81 EUR (2. točka izreka odločbe).

2. Tožnica je skupaj s tožbo vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe in predlagala, naj sodišče zadrži izvajanje odločbe Občinske uprave Občine Radenci št. 352-1/2020-295 z dne 16. 4. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) do pravnomočne odločitve v upravnem sporu.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo in do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadržalo izvršitev izpodbijane odločbe. Pritrdilo je tožnici, da bi se s plačilom tržne najemnine znašla v hudi finančni stiski, saj bi ji po plačilu te od pokojnine ostalo samo 14,51 EUR. Hkrati je ocenilo, da zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe ne bi prizadelo koristi toženke, saj bi v tem času od tožnice prejemala najemnino v enaki višini, kot jo je prejemala do sedaj.

4. Toženka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Navaja, da se novo določena tržna najemnina v višini 567,81 EUR plačuje z dnem, ko odločba, izdana v upravnem postopku, postane dokončna. Z njenim plačilom pa naj ne bi bilo ogroženo tožničino preživljanje, glede na to, da dohodke prejemajo tudi družinski člani, ki s tožnico prebivajo v najetem stanovanju. Skupni dohodki družine, ki prebiva v najetem stanovanju, naj bi znašali 3.391,45 EUR mesečno. Nadalje uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo nobene njene navedbe iz sicer pravočasnega odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe oziroma je celo zmotno zapisalo, da toženka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila, čeprav v trenutku odločanja sodišča prve stopnje rok za odgovor sploh še ni potekel. Meni tudi, da je sodišče prve stopnje prekoračilo obseg varstva, saj je tožnica zahtevala zadržanje izvajanja izpodbijane odločitve, takšen zahtevek pa v zakonu ni predviden. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevo tožnice za izdajo začasne odredbe zavrne, podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožnici pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

5. Tožnica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene ugovore in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe sodišču predlagala, naj z začasno odredbo zadrži "izvajanje" izpodbijanje odločbe do pravnomočne odločitve v tej zadevi. Zmotno je pritožničino stališče, da je s tem tožnica zahtevala nekaj, za kar v zakonu ni podlage, saj je glagol _izvajanje_ pomensko enak glagolu _izvrševanje_ iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 (gre za sopomenki1). Posledično tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je odločilo, da se začasno zadrži izvršitev izpodbijane odločbe, saj je takšna odločitev vsebinsko skladna s tožničinim predlogom (in obrazložitvijo) v zahtevi za izdajo začasne odredbe.

8. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

9. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi ugodilo tožničini zahtevi za izdajo začasne odredbe in je do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadržalo izvršitev izpodbijane odločbe. Po presoji sodišča prve stopnje je tožnica verjetno izkazala nastanek težko popravljive škode v primeru nezadržanja izvršitve izpodbijane odločbe, in da zadržanje njene izvršitve ne bi prizadelo koristi toženke. Ti razlogi sodišča prve stopnje pa so v nasprotju z ugotovitvijo, da je predmet tega upravnega spora odločba Občinske uprave Občine Radenci, s katero je v 2. točki izreka odločeno, da se bo neprofitna najemnina spremenila v tržno najemnino v višini 567,81 EUR _po pravnomočnosti_ te odločbe. Ker izpodbijana odločba zaradi vložene tožbe še ni pravnomočna, ni jasno, zakaj se je sodišče prve stopnje spuščalo v presojo, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo odložitvene začasne odredbe je namreč izvršljivost izpodbijanega akta. Pritožnica v pritožbi sicer meni, da se novo določena najemnina plačuje z dnem dokončnosti odločbe, in se v zvezi s tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 1308/2018 z dne 11. 2. 2020. Zakaj naj bi bilo to stališče upoštevno tudi v primeru, ko je v izreku izpodbijane odločbe navedeno, da se bo neprofitna najemnina spremenila v tržno _po pravnomočnosti_ te odločbe pa pritožnica ne pojasni. Razlogi za tako stališče tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo.

10. Izpodbijani sklep je zaradi teh nasprotujočih in nejasnih si razlogov o odločilnih dejstvih obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1. 11. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je utemeljen pritožničin očitek, da je sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa zaradi odločanja pred potekom roka za odgovor (13. 7. 2021) zmotno ugotovilo, da toženka ni vložila odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe. Iz pritožbenih navedb, ki jih potrjujejo tudi podatki spisa, namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe toženki vročilo 8. 7. 2021 ter jo pozvalo, da odgovor (in vse spise, ki se nanašajo na zadevo) pošlje v roku petih dni (gl. dopis in vročilnico na r. št. 5 upravnega spisa). Toženka se je na poziv odzvala in odgovor poslala s priporočeno pošiljko na zadnji dan izteka roka, 13. 7. 2021, torej pravočasno (gl. potrdilo o oddani pošiljki na r. št. 7 upravnega spisa). Odgovor je sodišče prve stopnje prejelo 15. 7. 2021 (gl. popisni list spisa). Ob tem Vrhovno sodišče pripominja, da je protispisna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je od toženke prejelo zahtevane upravne spise, saj iz popisnega lista spisa izhaja, da jih je sodišče prejelo šele 15. 7. 2021, medtem ko je odločitev sprejelo že 13. 7. 2021. 12. Ker se sodišče prve stopnje do navedb toženke v odgovoru ni opredelilo oziroma je sprejelo odločitev, še preden je odgovor prejelo, toženka zatrjuje kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega odstavka 75. člena ZUS-1. Skladno s citiranim členom pa bi bila ta kršitev v upravnem sporu podana le, če je postopanje sodišča prve stopnje v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena ZPP2 vplivalo na zakonitost ali pravilnost odločitve. Ta kršitev bi bila lahko podana, če bi bili argumenti, ki jih toženka navaja v odgovoru (in s katerimi utemeljuje, zakaj tožnici z izvršitvijo odločbe ne bi nastala težko popravljiva škoda in bi bilo z zadržanjem izvršitve izpodbijane odločbe poseženo v njene koristi) pravno odločilni. Te presoje pa ni mogoče opraviti, dokler ne bo ugotovljeno, kdaj nastopi izvršljivost izpodbijane odločbe (če ta že brez izdane začasne odredbe nastopi šele s pravnomočnostjo, potem ti argumenti očitno niso relevantni in obratno).

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (77. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi zgoraj izpostavljeno nasprotje v razlogih izpodbijanega sklepa tako, da najprej ugotovi, od katerega trenutka dalje bi morala tožnica (če začasna odredba ne bi bila izdana) plačevati tržno najemnino in v zvezi s tem, ali tožnica sploh ima pravni interes za izdajo začasne odredbe. Če bo ugotovilo, da tožnica tak pravni interes ima, pa naj pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 upošteva tudi pravno odločilne navedbe toženke iz pravočasnega odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe.

14. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Gl. Slovar sopomenk sodobne slovenščine, dostopen na spletni strani https://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/ 2 Ta določa, da mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Tej pravici stranke pa ustreza dolžnost sodišča do opredelitve do vseh njenih navedb, ki bi lahko vplivale na odločitev in ki niso nedopustne ali očitno neutemeljene (gl. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-373/97 z dne 22. 2. 2001, tč. 9. tč., in številne druge, npr. št. Up-391/14 z dne 16. 6. 2016, tč. 4).