Jedro

Za vloge v izvršilnem postopku se ne plačujejo za 100% povišane takse, čeprav so subjekti tega postopka taki, da bi pravdni postopek, če bi se pravdali, tekel po pravilih o postopku v gospodarskih sporih.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 8.800,00 SIT nadomesti z zneskom 4.400,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na zahtevo upnika odmerilo sodno takso, ki jo mora plačati za predlog in sklep o izvršbi, na 8.800,00 SIT.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V tej zadevi ne gre za gospodarski spor, ampak za izvršilni postopek, ki je vrsta nepravdnega postopka. Zato ni podlage za 100% povišanje takse po 4. odst. tar. št. 1 Taksne tarife.

Pritožba je utemeljena.

V Taksni tarifi, ki je sestavni del Zakona o sodnih taksah, je v I. delu predpisano, kakšne takse morajo stranke plačevati v pravdnem in izvršilnem postopku. V 1., 2. in 3. odst. tar. št. 1 so tako predpisane takse za vloge: v 1. odst. za tožbo in nasprotno tožbo, torej za vlogi, možni samo v pravdnem postopku, v ostalih dveh odstavkih pa za različne vloge, od katerih je nekatere mogoče vložiti samo v pravdnem postopku (na primer odgovor na tožbo), nekatere samo v izvršilnem postopku (na primer predlog za izvršbo), nekatere pa v vsakem od teh postopkov (na primer odgovor na pritožbo). V 4. odstavku pa je nato predpisano, da se v postopku v gospodarskih sporih za vloge iz prejšnjih treh odstavkov plača taksa, določena v teh odstavkih, povečana za 100%.

Postopek v gospodarskih sporih je poseben pravdni postopek, predpisan v 32. poglavju tretjega dela Zakona o pravdnem postopku. Zakon o izvršilnem postopku tega pojma ne pozna. Ne pozna niti pojma gospodarska izvršba, ki je posledica organizacije dela na izvršilnih oddelkih prejšnjih temeljnih, sedaj pa okrajnih sodišč, ki ločijo izvršilne zadeve, v katerih nastopajo kot stranke subjekti, zaradi katerih bi pravdni postopek tekel po pravilih o postopku v gospodarskih sporih, če bi se pravdale, od tistih, ki bi v primeru pravde postopale po splošnih določbah pravdnega postopka. Pojem postopek v gospodarskem sporu je torej povsem jasen in ni odvisen samo od tega, kdo so subjekti postopka, ampak tudi od vrste postopka.

Zato dikcije 4. odst. tar. št. 1 Taksne tarife, ki predpisuje za 100% povišano takso za vloge v postopku v gospodarskih sporih, ni mogoče razumeti tako, da se to nanaša tudi na vloge v izvršilnem postopku, v katerem nastopajo subjekti, zaradi katerih bi pravdni postopek - če bi tekel - tekel kot postopek v gospodarskem sporu. Če bi bil namen zakonodajalca tak, da naj vsi subjekti, ki bi se sicer pravdali po pravilih o gospodarskih sporih, tudi v izvršilnem postopku plačujejo povišano takso, potem bi to nedvomno v zakon tudi jasno zapisal. Tako kot je zapisano sedaj, pa je jasno - in jasnih zakonskih določb ni treba razlagati - da jo plačujejo samo subjekti gospodarskih sporov v pravdnem postopku.

Utemeljeni pritožbi upnika je zato sodišče druge stopnje ugodilo in napadeni sklep spremenilo tako, da je takso odmerilo po 2. odst. tar.

št. 1, brez upoštevanja določbe o 100% povišanju po 4. odst. tar. št. 1 Taksne tarife.