Jedro

Zoper drugostopenjsko sodbo pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče prve stopnje v skladu s 343. členom ZPP pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožnika zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Psp 516/2014 z dne 20. 11. 2014. Ker je pritožba redno pravno sredstvo in Zakon o pravnem postopku pravice do pritožbe zoper sodbo, izdano na drugi stopnji ne določa. Gre za nedovoljeno pritožbo (343. člen ZPP) in njo s sklepom zavrže predsednik senata sodišče prve stopnje brez naroka.

2. Pritožuje se tožnik. V obširni pritožbi navaja, da izpodbija odločitev sodišča in še nadalje vztraja, da so mu kršene osnovne pravice do socialne varnosti. Meni, da je potrebno postopek v zadevi nadaljevati in njegovemu zahtevku ugoditi. Sporna je odločitev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 24. 7. 2008 in z dne 21. 8. 2007 ter zahteva, da se mu prizna sorazmerni del pokojnine v višjem znesku. Navaja, da je 27. 2. 2017 pred prvostopenjskim sodiščem vložil nadzorstveno pritožbo v zadevi V Ps 60/2013 in v zadevi VI Ps 729/2016 s predlogom za pospešitev obravnavane zadeve. Pri tem je predsednica prvostopenjskega sodišča sklenila, da se nadzorstvena pritožba s sklepom opr. št. Su/Nm5/2017 z dne 9. 3. 2017 v zadevi V Ps 60/2013 in s sklepom opr. št. Su/Np6/2017 z dne 9. 3. 2017 v zadevi VI Ps 729/2016 zavrne. V zvezi s tem je pravočasno vložil rokovni predlog. Skupaj z dopisom je nato prejel sodbo opr. št. Psp 516/2014, ki ne vsebuje pravnega pouka, sodišče pa v obrazložitvi sklepa opr. št. Su/Np5/2017 navaja, da je zadeva pravnomočno končana 20. 11. 2014. V nadaljevanju pritožbe pritožnik meni, da je v prvem in drugem delu tožbe v zadevi V Ps 60/2013 bil obravnavan le del zahtevka, ki se nanaša na plačilo odškodnine, ne pa tudi glede morebitnih pravic iz socialnih zavarovanj. V zvezi s tem meni, da mu je bila pokojninska dajatev napačno izračunana in da plače niso bile pravilno upoštevane. Upoštevati bi se morala pokojninska osnova po zakonu, veljavnem od leta 1970 do 1992. V celoti mu niso bile upoštevane opravljene delovne ure.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

5. Predmet sedanje pritožbene obravnave je pritožba tožnika zoper sklep o zavrženju pritožbe, ki jo je tožnik vložil zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 516/2014 z dne 20. 11. 2014. 6. Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo opr. št. Psp 516/2014 z dne 20. 11. 2014 zavrnilo pritožbo tožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje opr. št. V Ps 60/2013 z dne 9. 7. 2014, s katero je bil zahtevek tožnika za plačilo odškodnine zoper vse tri tožene stranke zavrnjen.

7. Pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, da je pritožba redno pravno sredstvo in da smejo stranke po določbi prvega odstavka 333. člena ZPP vložiti pritožbo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, ZPP ne določa pravice do pritožbe. Zoper drugostopenjsko sodbo pritožba ni dovoljena in jo je sodišče prve stopnje v skladu s 343. členom ZPP pravilno zavrglo.

8. Zgoraj navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena.

9. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je glede vseh tožbenih zahtevkov, tako iz "prvega", kakor "drugega" dela tožbe bilo pravnomočno odločeno. O pravici tožnika do sorazmernega dela starostne pokojnine v zvezi z odločbama prvotožene stranke z dne 21. 8. 2007 in z dne 19. 1. 2007 je bilo odločeno s sodbo opr. št. Ps 2772/2007 z dne 11. 2. 2009, ki je postala pravnomočna 30. 9. 2009 (v tem postopku je bilo odločeno o vseh vprašanjih vštevanja plač in zavarovalnih osnov v pokojninsko osnovo, ki jo je tožnik ponovno izpostavljal v pritožbi). Tožniku je bila v sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 152/2014 z dne 3. 4. 2014 zadeva obširno pojasnjena.

10. S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Ps 60/2013 z dne 9. 7. 2014 je bilo odločeno o tožbenemu zahtevku tožnika za plačilo odškodnine in je bil tožnikov zahtevek zavrnjen. Ta odločitev je bila potrjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 516/2014 z dne 20. 11. 2014. Zoper zadnje navedeno sodbo je tožnik vložil pritožbo, ki je bila z izpodbijanim sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 22. 3. 2017 zavržena.

11. Na podlagi do sedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožnika zoper sklep sodišča prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.