Jedro

1. Stranske intervencije v nepravdnem postopku ni, ker se po 19. čl. ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. 2. Določbe 57. čl. SZ se ne uporabljajo, kadar je najemna pogodba sklenjena za službeno stanovanje, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače. 3. Določbe 57. čl. SZ se uporabljajo tudi ob prenehanju izvenzakonske skupnosti.

Izrek

Ob reševanju pritožb udeležencev A. B. in Kmetijsko gozdarske zadruge z.o.o. se po uradni dolžnosti izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom določilo predlagateljico H. K. za najemnico dvosobnega stanovanja v P. št. 1 a v izmeri 71,18 m2. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da se je dolžan izseliti iz navedenega stanovanja v roku 60 dni po pravnomočnosti sklepa.

Zoper sklep se pritožujeta Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. in A. B. Sodišče prve stopnje je KGZ zmotno dovolilo udeležbo v postopku kot stranski intervenientki. V nepravdnem postopku se namreč priznava status udeležencev tudi tistim, ki niso udeleženci v formalnem smislu (predlagatelj postopka in nasprotni udeleženec), temveč se nanje neposredno nanaša sodna odločba oziroma utegne biti s to sodno odločbo prizadet njihov pravni interes (udeleženci v materialnem smislu), kot to določa 19.čl. ZNP. Stranska intervencija v nepravdnem postopku iz navedenega razloga ni potrebna in gre zato Kmetijsko gozdarski zadrugi status udeleženke postopka.

Slednja v pritožbi poudarja, da je lastnica stanovanja v P. št. 1 a, ki ga je dodelila svojemu delavcu, to je nasprotnemu udeležencu. Na posestvu v P. je potrebno delo opravljati preko celega dneva, včasih v večernih urah. Zato je stanovanjska hiša bila zgrajena in se uporablja izrazito v službene namene. Z nasprotnim udeležencem najemne pogodbe še ni sklenila, vendar namerava to storiti v kratkem.

Ker gre za službeno stanovanje, v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba 57. člena SZ. Sodišče je tudi spregledalo, da SZ govori o določitvi najemnika stanovanja le v primeru razveze zakonske zveze, nikjer pa ne govori o tem, da bi imela dalj časa trajajoča življenska skupnost moškega in ženske enake pravne posledice kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Zato je tudi iz tega razloga izpodbijani sklep nezakonit in predlaga njegovo razveljavitev ter zavrnitev predloga.

Nasprotni udeleženec A. B. v svoji pritožbi navaja, da je stanovanje pridobil leta 1989 kot vesten in priden delavec, da bi lahko bil v času, ko je na posestvu veliko dela, na razpolago ves dan. Velikokrat je vzdrževal in popravljal traktorje in ostalo mehanizacijo tudi v popoldanskem času. Dogovoril se je, da bo s Kmetijsko gozdarsko zadrugo sklenil najemno pogodbo za stanovanje, ki je bilo zgrajeno in se uporablja v službene namene. Prav tako zanika trditve izvenzakonske partnerice, da je bilo življenje z njim nevzdržno, saj se je vsa leta obnašal kot dober gospodar in skrben oče. Sodišče je spregledalo, da stanovanjski zakon govori o določitvi najemnika stanovanja le za primer razveze zakonske zveze in ne za primer prenehanja izvenzakonske skupnosti. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Ob reševanju obeh pritožb je pritožbeno sodišče moralo po uradni dolžosti zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka razveljaviti pobijani sklep (2.odst. 365. člena v zvezi s 381. členom ZIP in 37. členom ZNP). Po določbi 4. odst. 57. člena SZ postopek določitve najemnika stanovanja v primeru prenehanja zakonske (in izvenzakonske - glej nadaljnjo obrazložitev) skupnosti ne pride v poštev, kadar je najemna pogodba sklenjena za službeno stanovanje, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače. Navedeno velja tudi v primeru, če lastniki stanovanj po uveljavitvi novega stanovanjskega zakona najemnih pogodb še niso sklenili oziroma uskladili (156. člen SZ), saj to ne more biti v škodo oseb, ki so pridobile pravico uporabe stanovanja po prejšnjem stanovanjskem zakonu. Sodišče prve stopnje je tekom postopka vpogledalo odločbo o dodelitvi staovanja udeležencu A. B. z dne 7.8.1989, Kmetijsko gozdarska zadruga pa je posredovala mnenje o razlogih za gradnjo stanovanja ter namenu oddaje le-tega delavcu B. Prvostopenjsko sodišče bi moralo na podlagi obeh dokazov presoditi ali gre za stanovanje, ki ga delodajalec namenja za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb (2.odst. 4. člena SZ oziroma 40. člena ZSR). Kolikor bi namreč ugotovilo, da gre za službeno stanovanje, postopek določitve najemnika stanovanja ob prenehanju izvenzakonske skupnosti ni mogoč. Ker sklep nima razlogov o navedenem odločilnem dejstvu, ga pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti in je torej podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena v zvezi s 381. členom ZPP in 37. členom ZNP. Na podlagi 3. tč. 380. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je zato pritožbeno sodišče moralo ta sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ob ponovnem obravnavanju naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je stanovanje v P. št. 1 a službeno stanovanje in na podlagi te ugotovitve uporabi ustrezne določbe stanovanjskega zakona. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja na zmotno stališče obeh pritožnikov , da se 57. člen SZ uporablja le v primeru razveze zakonske zveze. SZ že v 6. členu, ko določa krog ožjih družinskih članov, izenačuje zakonsko zvezo z izvenzakonsko skupnostjo. O izenačitvi obeh skupnosti govori tudi v 56. in 147. členu, zato ni razumljivo, da bi zakonodajalec želel določiti različne pravne posledice le v primeru določitve najemnika stanovanja. Na podlagi navedenega se po mnenju pritožbenega sodišča 57. člen SZ uporablja v obeh primerih, torej tako ob razvezi zakonske zveze kot prenehanju izvenzakonske skupnosti.