Jedro

Tožeča stranka po 18. členu ZUOPPSKP ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev za pomoč iz naslova ZUOPPSKP, saj GERK, za katerega je vlagatelj podal vlogo, ni bil zajet v končni oceni škode in zaradi navedenega njegovi podatki niso bili vključeni v dokumentacijo ocene škode, ki jo je Uprava RS predala Agenciji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil zahtevek tožnika za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2016 za v odločbi navedene GERK-e, pridelke, površine, poškodovanost in opredeljen izpad dohodka. V obrazložitvi je navedel, da se sredstva za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2016, za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva dejavna v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu, dodelijo pod pogoji iz Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 (v nadaljevanju ZUOPPSKP).

2. O višini sredstev pomoči za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu organ odloča na podlagi podatkov o oceni škode, ki jo je potrdila Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, imenovana na podlagi 97. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevnaju ZVNDN) in na podlagi podatkov, ki jih je pridobila od Uprave RS za zaščito in reševanje, po prvem odstavku 18. člena ZUOPPSKP.

3. Višina pomoči se izračuna v skladu s 16. členom ZUOPPSKP in s točko 5.4 Programa odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu z dne 26. 1. 2017, spremenjenega s Spremembami in dopolnitvami odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu in potrditev drugič spremenjene končne ocene na kmetijskih pridelkih, večletnih nasadih in armaturah določenih pridelovalcev zaradi posledic pozebe in snega v obdobju od 25. do 30. aprila 2016 sprejet na 133. seji Vlade RS z dne 4. 5. 2017, (v nadaljevanju Program).

4. Iz obrzaložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je ocenjena neposredna škoda v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi pozebe v letu 2016 znašala 44.280.700,88 EUR in jo je verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah na dopisni seji dne 28. 4. 2017, Vlada RS pa potrdila 4. 5. 2017 (v nadaljevanju Ocena škode). Glede na razpoložljiva sredstva v višini do 3.500.000,00 EUR, ki so bila določena s Programom, je bilo odločeno, da se vsem strankam dodelijo sredstva z uporabo izračunanega korekcijskega faktorja (f) v višini 81,75386 % od maksimalne podpore, ki je izračunan kot količnik razpoložljivih sredstev za odpravo posledic škode in vsote maksimalnih zneskov pomoči od vseh upravičenih zahtevkov za upravičene stroške iz 1. alinee 14. člena ZUOPPSKP.

5. Tožena stranka je v upravnem postopku ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev pomoči za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu v skladu z 12. členom ZUOPPSKP, zaradi česar je odločila, da se pomoč za predlagani GERK ne dodeli, saj le-ta ni bil zajet v končni oceni škode in njegovi podatki niso bili vključeni v dokumentacijo o oceni škode, ki jo je Uprava, v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZUOPPSKP, predala Agenciji.

6. Tožnik se z izdano prvostopenjsko odločbo ni strinjal, zaradi česar je vložil pritožbo zoper navedeno odločbo in navedel, da je v vinogradu GERK št. ..., za katerega je med drugim postavil zahtevek za povračilo škode postavljena vremenska postaja št. ..., merilna postaja št. ..., ki je last Ministrstva za kmetijstvo in gospodarstvo, od koder so tudi podatki o temperaturi kritičnih dni pozebe v letu 2016, ki jih je pritožbi tudi priložil. V pritožbi je navedel, da mu je pozeba zmanjšala pridelek grozdja za cca 70 %, kar je razvidno tudi iz prijave pridelka za leto 2016 na Upravno enoto Murska Sobota. Meni, da kljub temu, da Uprava ni vključila podatkov posledic pozebe, da je upravičen do povračila škode po predpisih in uredbah, ki so navedeni v odločbi prvostopenjskega organa, saj je dejstvo, da je pozeba in škoda nastala, kar izkazuje v priloženih izpisih vremenske postaje.

7. Drugostopenjski organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika, ker je po njegovi oceni prvostopenjski organ pravilno ugotovil dejansko stanje glede postavljenega zahtevka, in sicer iz razloga, ker predmetni GERK-i vlagatelja niso bili zajeti v končni oceni škode in niso bili vpisani v aplikacijo Ajda, zaradi česar kljub dejstvu, da je vlagatelj samoiniciativno podal vlogo na predtiskanem obrazcu, vlagatelju ni mogoče ugoditi, saj 4. člen ZUOPPSKP med drugim določa, da je podlaga za ukrepe končna ocena škode, ki jo pripravi Državna komisija za ocenjevanja škode in jo potrdi Vlada RS, kar pa v predmetnem primeru za občino, v kateri se nahaja GERK, za katerega je vlagatelj priglasil škodo.

8. Tožnik je vložil tožbo iz razlogov napačne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev pravil postopka. Navedel je, da je odločitev nezakonita glede na določila ZUOPPSKP, saj gre za okoliščino, da je škoda dejansko nastala, zaradi česar meni, da je upravičen vsaj do minimalne odškodnine za nastalo škodo.

9. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, kot so že navedeni v obrazložitvi odločbe prvostopenjskega organa in sodišču predlagala, da tožbo v celoti zavrne.

10. Tožba ni utemeljena.

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da je na območju GERK-ov, ki so v uporabi pri tožniku in so bili tudi predmet zahtevka za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih in drugih nesreč v letu 2016 prišlo do pozebe, saj nizke temperature izhajajo tudi iz priloženih temperatur pod prilogo A4 vremenske postaje, ki se nahaja na spornem GERK-u. Med strankama tudi ni sporno, da Občina A. ni podala prijave in vhodnih podatkov v aplikacijo Ajda, ki bi morali temeljiti na podlagi poročil iz ogledov prizadetih območij in Občinskih komisij ter Regijskih komisij, s čimer bi s presekom bila ugotovljena kmetijska gospodarstva, ki so imela poškodovane kmetijske pridelke.

12. Med strankama je sporno le dejstvo, da tožnik meni, da je kljub temu, da Občina A. ni priglasila posledic škode v aplikacijo Ajda, sam upravičen do povračila nastale škode, vsaj v nekem delu.

13. Takšno prepričanje tožeče stranke je po oceni sodišča napačno, saj je v skladu s 4. členom ZUOPPSKP, podlaga za ukrepe za odpravo posledic pozebe in snega končna ocena škode, ki jo pripravi Državna komisija za ocenjevanje škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in jo potrdi Vlada. Postopek dodelitve sredstev o končni oceni škode za sredstva za nastalo škodo pa izhaja iz 18. člena navedenega zakona, ki določa, da podatke o končni oceni škode za potrebe v postopku odločanja preda Ministrstvu za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje pa sporoči nastalo škodo Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevnaju Agencija) v elektronski obliki Ajda, ki jo vodi Uprava. Agencija nato vsem kmetijskim gospodarstvom, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, pošlje predtiskan obrazec za pomoč za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva oziroma za pomoč za obnovo potencialne kmetijske proizvodnje, ki se objavi tudi na spletni strani Agencije.

14. Aplikacija Ajda je GIS aplikacija, ki se uporablja neposredno prek spleta in je namenjena ocenjevanju škode na kmetijskih pridelkih in za ocenjevanje škode na stvareh po naravnih nesrečah. Omogoča zajem in obdelavo vlog oškodovancev udeleženih v naravnih nesrečah, dejanski grafični prikaz elementov v prostoru, pripenjanje slik in dokumentov, izvajanje analiz in izdelavo različnih poročil, pri čemer se škoda na kmetijskih kulturah ugotavlja na način, da jo popisujejo Komisije URSZR, tako da se vloge oškodovancev v prvi fazi oddajo Občinskim komisijam URSZR, ki vloge pregledajo, ocenijo in vnesejo v sistem, ki se nato samodejno prenesejo Regijskim komisijam, ki imajo možnost po potrebi oceno škode še popraviti, od njih pa sistem samodejno prenese vse ustrezne vloge v pristojnost Državne komisije, ki ima prav tako še vedno možnost popraviti oceno škode. Takšna končna ocena škode pa je nato v skladu s 4. členom ZUOPPSKP podlaga za pripravo ukrepov za odpravo posledic, ki jo potrdi Vlada RS.

15. Pravilna je odločitev tožene stranke, da tožeča stranka, v skladu z 18. členom ZUOPPSKP, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev za pomoč i z naslova ZUOPPSKP, saj GERK, za katerega je vlagatelj podal vlogo, ni bil zajet v končni oceni škode in zaradi navedenega njegovi podatki niso bili vključeni v dokumentacijo ocene škode, ki jo je Uprava RS predala Agenciji. Na podlagi navedenega pa tudi ni bilo mogoče ugotoviti dejanske škode oziroma določiti dodelitev višine sredstev, saj za navedeno območje ni bil sprejet Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ga prav tako sprejme Vlada na podlagi predloga pristojnega Ministrstva za kmetijstvo, če ga predhodno potrdi Komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu. V vsebini Programa so namreč na podlagi 12. člena ZUOPPSKP določene tako sadne vrste in vinogradi, kjer je proizvodnja zaradi posledic pozebe in snega zmanjšana za več kot 60 %, kakor tudi kmetijska gospodarstva, na katerih je nastala škoda v sadjarstvu in vinogradništvu in način izračuna potrjene škode ter način izračuna višine dodeljenih sredstev, ocena o potrebnih sredstvih in način izplačila sredstev upravičencev.

16. Ker v danem primeru za predmetni GERK, ki je predmet podane vloge tožnika takšen program ni bil sprejet, tožena s stranka tudi ni mogla ugoditi njegovi vlogi, zaradi česar je po mnenju sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja še na tem mestu.

17. Pri navedenem pa sodišče pripominja, da glede na predložene temperaturne liste, ki izkazujejo višino temperature v vremenski postaji, ki se nahaja prav na konkretnem GERK-u nedvomno izhajajo nizke temperature, vendar kljub temu tožniku ni mogoče pritrditi, saj iz razloga, ker škoda v Občini A. ni bila ocenjevana, Program odprave posledic ni bil pripravljen, zaradi česar tudi ni jasno kakšna je natančna višina škode, ki je nastala tožniku in tega v upravnem sporu tudi ne more presojati sodišče. 18. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in voden v skladu z zakonom, sama odločitev pa je tudi pravilna in zakonita, zaradi česar je sodišče tožbo tožnika, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

19. Sodišče je o zadevi odločalo na nejavni seji, brez oprave glavne obravnave, saj je bilo mogoče odločiti na podlagi listin, ki se nahajajo v upravnem spisu, in ki jih je sodišče vpogledalo že v okviru presoje zakonitosti izpodbijane odločbe, izvedba glavne obravnave pa ne bi v ničemer doprinesla k razjasnitvi stvari, saj je šlo zgolj za presojo pravnega vprašanja ali je tožnik upravičen do povračila za nastalo škodo in ne za dejansko vprašanje ali je do nastanka škode sploh prišlo.