Jedro

Primarni cilj pri določitvi vrste in trajanja ukrepov iz ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera treba oceniti, s katerimi ukrepi bo mogoče učinkovito doseči zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja in hkrati koliko časa so izrečeni ukrepi nujno potrebni za zaščito žrtve. Ker se z ukrepi posega tudi v pravice povzročitelja nasilja, je treba pri določitvi vrste in trajanja ukrepov upoštevati tudi načelo sorazmernosti.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki spremeni tako, da se glasi: Ugovoru nasprotnega udeleženca se deloma ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani N 87/2015 z dne 4. 2. 2015 v I. in III. točki spremeni tako, da se glasi: I/A „Nasprotnemu udeležencu A. A. se prepoveduje: - vstopiti v hišo na naslovu A.; - zadrževati se v bližini te hiše na razdalji manj kot 150 (sto petdeset) metrov; - namerno približevati se B. B. na razdalji manj kot 150 (sto petdeset) metrov; - z njo navezovati stike na kakršen koli način, vključno s sredstvo za komuniciranje na daljavo.

Ta ukrep velja do 19. 6. 2015. I/B Nasprotnemu udeležencu A. A. se prepoveduje: - vstopiti v sobo, ki je v uporabi in posesti B. B. na naslovu A. Ta ukrep velja od 20. 6. 2015 do 4. 8. 2015. I/C V preostalem delu se ugovor zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep N 87/2015 z dne 4. 2. 2015.“ V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta brat in sestra, ki živita v isti hiši na naslovu A. skupaj z očetom. Oče spi v dnevni sobi, nasprotni udeleženec (z ženo in enim otrokom) ter predlagateljica pa imata vsak svojo sobo. Nasprotni udeleženec je pogosto prihajal v sobo predlagateljice, kjer je nad njo izvaja fizično nasilje. Zadnja dva nasilna dogodka sta se zgodila 22. 11. 2011 in 18. 1. 2015, zato je prvo sodišče nasprotnemu udeležencu s sklepom N 87/2015 z dne 4. 2. 2015 prepovedalo: vstopiti v hišo na naslovu A., zadrževati se v bližini hiše na razdalji manj kot 150 m, približati se predlagateljici na razdalji manj kot 150 m, navezati stike na kakršen koli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo. V primeru kršitve navedenih obveznosti, je bila nasprotnemu udeležencu zagrožena denarna kazen v višini 800,00 EUR, s tem, da ukrep velja šest mesecev in sicer do 4. 8. 2015, ugovor zoper sklep pa ne zadrži izvršitve sprejete odločitve. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo (točka I) in še odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (točka II).

2. Nasprotni udeleženec izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.(2) Sklep sodišča prve stopnje je nepravilen, ker do fizičnega nasilja v družini nikoli ni prišlo, čeprav se v zadnjem obdobju udeleženca med seboj ne razumeta. Prvo sodišče se v razlogih sklepa opira na konsistentno izpoved predlagateljice, v obrazložitvi pa pojasnjuje, da ni sledilo nekonsistentni izpovedbi prič, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec. Izpoved predlagateljice se ne ujema z zdravniškimi izvidi, iz katerih ne izhaja, da bi predlagateljica 18. 1. 2015 utrpela telesne poškodbe, ki jih zatrjuje. Dežurni zdravnik ni ugotovil telesnih poškodb, ki bi bile vidne, če bi bilo izkazano nasilje. Izpoved predlagateljice ne potrjuje, da je v družini prišlo do nasilja. Prvo sodišče obstoja nasilja ni ugotovilo z zadostnim standardom verjetnosti. Nasprotni udeleženec je spoštoval prepoved o približevanju, čeprav mu je na ta način onemogočeno družinsko življenje z ženo in sinom. Prvo sodišče očita nasprotnemu udeležencu, da v postopku ni izkazal obžalovanja, čeprav namen tega postopka ni ugotavljanje odgovornosti, temveč zagotovitev varnosti domnevne žrtve nasilje v družini. Sodišče pri izdaji ukrepa ni upoštevalo načela sorazmernosti in sodne prakse,(3) iz katere izhaja, da je za omilitev ukrepa prepovedi približevanja v smislu znižanja trajanja izdanega ukrepa dovolj že dosledno spoštovanje ukrepa v času odločitve o vloženem ugovoru. Nasprotni udeleženec z družino v zgornjem nadstropju hiše ureja ločeno stanovanje. Ukrep zoper nasprotnega udeleženca je treba presojati z vidika nujnosti, primernosti in sorazmernosti. Isti cilj bi bilo mogoče doseči z milejšim ukrepom, ki bi omogočal nasprotnemu udeležencu normalno družinsko življenje. Nasprotni udeleženec predlaga pritožbenemu sodišču, da izdani ukrep časovno skrajša ali pa pa nasprotnemu udeležencu omogoči dostop do stanovanja v zgornje nadstropje hiše, s čimer mu bo omogočeno živeti z družino, pri tem pa predlagateljica ne bo neposredno ogrožena.

3. Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je deloma utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih pomanjkljivosti, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Neutemeljeno pritožba očita prvemu sodišču, da sklep nima odločilnih razlogov, na podlagi katerih je prvo sodišče ugotovilo, da je nasprotni udeleženec izvajal fizično nasilje zoper predlagateljico in razlogov, na podlagi katerih je nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe. Prav nasprotno, sklep je v tem delu skrbno, podrobno in pregledno obrazložen. Dokazna ocena prvega sodišča je vzorno obrazložena in tudi dokazna ocena temelji na podrobni in skrbni oceni vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, zato so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo verodostojni izpovedbi predlagateljice, ki je prepričljivo opisala večletno fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, ko je nasprotni udeleženec pogosto vstopal v njeno sobo, kjer je nad predlagateljico izvajal fizično nasilje. Prvo sodišče je podrobno pojasnilo razloge, zaradi katerih pričam, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec, ni sledilo, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na navedene razloge.(4) Posebej izpovedba priče C. C. prepričljivo potrjuje izpovedbo in trditve predlagateljice o stalnem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, prvo sodišče pa je v obrazložitvi sklepa podrobno opisalo neposredni vtis, ki ga je dobilo ob izpovedbah posameznih prič, kar le še dodatno potrjuje, da so dejanske ugotovitve prvega sodišča pravilne. Prvo sodišče je na podlagi izpovedb prič in predlagateljice ugotovilo in v obrazložitvi sklepa opisalo številne dogodke, ki potrjujejo fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, prepričljivo pa je bilo ugotovljeno tudi fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico 18. 1. 2015. Tudi zdravniško potrdilo potrjuje, da je 18. 1. 2015 prišlo do fizičnega nasilja, saj iz zdravniškega potrdila izhaja, da je imela predlagateljica poškodovano ustnico, nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca kritičnega dne pa potrjuje tudi dokumentacija iz spisa preiskovalne sodnice I Kpd 2065/2015. 7. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da predstavljajo ravnanja nasprotnega udeleženca do predlagateljice grobo obliko fizičnega nasilja v smislu 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini.(5) Prvo sodišče je pri izbiri ukrepov zoper nasprotnega udeleženca pravilno upoštevalo, da je nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico trajalo več let, da ni bilo blagih oblik, zato je prvo sodišče utemeljeno zavarovalo predlagateljico pred nasilnimi ravnanji nasprotnega udeleženca, s tem, ko mu je z izrečenimi ukrepi prepovedalo vstopiti v hišo in tudi kakršne koli kontakte s predlagateljico.

8. Primarni cilj pri določitvi vrste in trajanja ukrepov iz ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera treba oceniti, s katerimi ukrepi bo mogoče učinkovito doseči zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja in hkrati koliko časa so izrečeni ukrepi nujno potrebni za zaščito žrtve. Ker se z ukrepi posega tudi v pravice povzročitelja nasilja, je treba pri določitvi vrste in trajanja ukrepov upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Ugotoviti je treba intenziteto in vrsto nasilja v preteklosti in oceniti možnost ponovitve nasilja v prihodnosti, ki sta odločilna kriterija za določitev vrste in trajanja ukrepov. Pri določitvi trajanja ukrepov je treba ugotoviti, koliko časa so izrečeni ukrepi nujno potrebni za učinkovito zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja ali da si žrtev zagotovi druge bivalne prostore, ob hkratnem tehtanju tudi posledic, s katerimi se z izrečenimi ukrepi posega v pravice povzročitelja nasilja. Le ob takšni oceni vseh relevantnih okoliščin, ob upoštevanju načela sorazmernosti, bo vrsta in trajanje ukrepov zoper povzročitelja nasilja pravno dopustna.

9. Nobenega dvoma ni, da je bilo treba nasprotnega udeleženca začasno izločiti iz okolja, kjer živi predlagateljica, saj je bilo le na ta način mogoče zagotoviti učinkovito varstvo predlagateljice pred stalnim fizičnim nasiljem nasprotnega udeleženca. Iz trditvene podlage predlagateljice izhaja, da se bivalne razmere ne bodo spremenile, da bo predlagateljica še naprej živela v hiši svojega očeta, kjer ima svojo sobo in enako družina nasprotnega udeleženca, ki bo bivala v drugi sobi. Trajanje ukrepa tako ni vezano na ureditev novega življenjskega okolja predlagateljice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi izrečenega ukrepa predlagatelj prikrajšan za družinsko življenje, zato izrečeni ukrep prepovedi vstopa v hišo, kjer živi njegov otrok z materjo, negativno vpliva na osebnosti razvoj otroka, čeprav so izrečeni ukrepi zavarovali tudi interese otroka, ki je zaznaval nasilje nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Pomembna je tudi okoliščina, da nasprotni udeleženec do sedaj ni kršil ukrepov, ki so bili izrečeni s strani policije, preiskovane sodnice in sodišča prve stopnje, kar potrjuje tudi predlagateljica v odgovoru na pritožbo. Glede možnosti obstoja nasilja v prihodnosti sicer ostaja negativna okoliščina, ki jo utemeljeno izpostavlja prvo sodišče, da nasprotni udeleženec v postopku ni bil kritičen do svojih ravnanj do predlagateljice, vendar pritožbeno sodišče glede na obrazloženo, ob upoštevanju stopnje ogroženosti predlagateljice zaradi fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca, ugotavlja, da so ukrepi, ki jih je izreklo sodišče prve stopnje zaradi zaščite predlagateljice pred nasilnimi ravnanji nasprotnega udeleženca zadostni, če trajajo do 19. 6. 2015, od 20. 6. 2015 do 4. 8. 2015 pa je zadosten ukrep, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v sobo, ki je v uporabi in posesti predlagateljice. Prepoved vstopa v sobo predlagateljice je pritožbeno sodišče ocenilo kot potreben in nujen ukrep, ki mora veljati šest mesecev od izdaje sklepa sodišča prve stopnje, posebej glede na predhodna ravnanja nasprotnega udeleženca, upoštevalo pa je tudi okoliščino, da stanovanje, za katerega nasprotni udeleženec sicer zatrjuje, da je vseljivo v zgornjem nadstropju hiše, še ni izdelano, kar izhaja tudi iz trditvene podlage predlagateljice, saj bi se v nasprotnem primeru nasprotni udeleženec z družino že preselil v to stanovanje. Skrajšanje ukrepa, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče izdalo tudi iz razloga, ker je sledilo predlogu nasprotnega udeleženca, da želi čim prej dokončati stanovanje v zgornjem nadstropju hiše, saj se bodo na ta način tudi zmanjšali neposredni stiki med udeležencema v hiši, kjer bosta udeleženca živela tudi v prihodnje.

10. Pritožbeni razlogi so bili delno utemeljeni, zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. V nepravdnih postopkih vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (36. člen ZNP). Nasprotni udeleženec ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov tudi iz razloga, ker je le deloma uspel s pritožbo, predvsem pa ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, bi bilo priznanje pritožbenih stroškov nasprotnemu udeležencu v nasprotju z načeli in cilji, ki jih zasleduje ZPND.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZNP.

Op. št. (3): Pritožba se sklicuje na sklep VSLJ 1227/2013. Op. št. (4): Glej zadnji odstavek na strani 6 ter prvi in drugi odstavek na strani 7 sklepa sodišča prve stopnje.

Op. št. (5): V nadaljevanju ZFPN.