Jedro

Tožnica ni izkazala konkretnega ravnanja toženca (subjektivne nevarnosti) v smeri njegovega razpolaganja s premoženjem, ki bi povzročilo, da bi bila uveljavitev terjatve tožnici onemogočena ali precej otežena. Dejstvo opustitve opravljanja samostojne dejavnosti in dejstvo prijave na zavodu za zaposlovanja pa samo po sebi ne kaže na to, da toženec želi s svojim premoženjem (s katerim sedaj razpolaga tožnica) razpolagati, da bi se izognil plačilu morebitne terjatve, ki naj bi jo tožnica šele pridobila v tem pravdnem postopku. Po drugi strani tožnica zatrjuje, da je toženec prejemnik denarnega nadomestila in je to njegov edini mesečni dohodek, kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča (enako kot po oceni sodišča druge stopnje) v nasprotju z njeno trditvijo, da toženec ne bo utrpel nobene škode, če ne bo mogel razpolagati z denarnimi sredstvi, ki mu jih tožeča stranka niti še ni izplačala (in jih toženec izterjuje v postopku prisilne izvršbe).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama nastale ji stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, da se organizacijam za plačilni promet (v nadaljevanju OPP), kjer ima tožeča stranka odprt transakcijski račun prepoveduje izplačilo sredstev, ki bodo na račun tožene stranke položena kot plačilo obveznosti po sodbi okrožnega sodišča ... z dne ... , vendar največ do višine 21.140,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2002 do plačila ter odločilo, da ima ta začasna odredba značaj izvršilnega naslova in velja do pravnomočne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v ... (prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa), stroški postopka za izdajo začasne odredbe pa so nadaljnji pravdni stroški (drugi odstavek izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga tožeča stranka po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov ter predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da je s svojimi navedbami in predlaganimi dokazi v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazala ne samo obstoj terjatve, ampak tudi nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Po informacijah, ki jih je dobila tožnica, je toženec opustil opravljanje gospodarske dejavnosti, prijavljen je na zavodu za zaposlovanje, namerava pa se sedaj, ko je brez zaposlitve preseliti v tujino, v svoj rodni kraj , kar vse bo nedvomno otežilo uveljavitev terjatve, ki jo izterjuje v tem pravdnem postopku, saj toženec drugega premoženja na ozemlju Republike Slovenije (RS) očitno nima, in če bo razpolagal s terjatvijo, ki jo ima do tožnice po pravnomočni sodbi, bo ostala brez možnosti poplačila kljub morebitnemu uspehu v tej pravdi. Da je toženec brez drugega premoženja kaže tudi dejstvo, da je zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks. Sicer pa bi se o navedenih trditvah sodišče lahko prepričalo s predlaganimi dokazi (poizvedbami pri DURS, na računih toženca pri bankah, zemljiški knjigi, poizvedbah pri zavodu za zaposlovanje, vpogled v spise Okrožnega in Okrajnega sodišča v , in če bi zaslišalo pravdne stranke). Sodišče je brez, da bi izvajalo kakršnekoli dokaze in brez obrazložitve zakaj jih ni izvedlo, zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ker je enostavno zaključilo, da ne obstajajo pogoji za njeno izdajo, zato je sklep neobrazložen, dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sklep pa vsaj preuranjen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP), prav tako pa tudi ne v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev, ko pritožba govori o neobrazloženosti sklepa. Sodišče prve stopnje je zaključke o neutemeljenosti predlagane začasne odredbe sprejelo na podlagi dejanskih ugotovitev ter svoje razloge prepričljivo in argumentirano obrazložilo. Tem razlogom se sodišče druge stopnje v celoti pridružuje v izogib nepotrebnemu ponavljanju, zgolj zaradi pritožbenih izvajanj še dodaja:

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe za zavarovanje njene denarne terjatve zato, ker tožnica poleg verjetnosti obstoja terjatve (izkazanost verjetnosti le-te je sodišče prve stopnje ugotovilo) ni za verjetno izkazala tudi nevarnosti, da bo zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ), niti da toženec z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel nobene škode (tretji odstavek 270. člena ZIZ) oziroma, da naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, s čemer bi se štelo, da je nevarnost podana (četrti odstavek 270. člena ZIZ).

6. Sodišče druge stopnje se pridružuje obrazloženim razlogom sodišča prve stopnje o neizkazanosti pogojev iz drugega do četrtega odstavka 270. člena ZIZ. Verjetnost vsaj enega izmed njih pa bi morala biti izkazana poleg verjetnega obstoja terjatve, da bi bila začasna odredba utemeljena (zakonska zahteva obstoja kumulativnosti).

7. Tožnica v pritožbi ponavlja svoje navedbe, ki jih je podala že v predlogu, ki pa na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne morejo vplivati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica ni izkazala konkretnega ravnanja toženca (subjektivne nevarnosti) v smeri njegovega razpolaganja s premoženjem (ko tožnica govori o toženčevem premoženju misli zgolj na denarno obveznost, ki jo ima sama do toženca po izvršilnem naslovu (pravnomočna in izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v ... z dne ... v zvezi s sklepom o popravi z dne ... in sodbo Višjega sodišča v ...z dne... ) in bi mu jo bila že dolžna izplačati), ki bi povzročilo, da bi bila uveljavitev terjatve tožnici onemogočena ali precej otežena. Dejstvo opustitve opravljanja samostojne dejavnosti in dejstvo prijave na zavodu za zaposlovanja pa samo po sebi ne kaže na to, da toženec želi s svojim premoženjem (s katerim sedaj razpolaga tožnica) razpolagati, da bi se izognil plačilu morebitne terjatve, ki naj bi jo tožnica šele pridobila v tem pravdnem postopku. Po drugi strani tožnica zatrjuje, da je toženec prejemnik denarnega nadomestila in je to njegov edini mesečni dohodek, kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča (enako kot po oceni sodišča druge stopnje) v nasprotju z njeno trditvijo, da toženec ne bo utrpel nobene škode, če ne bo mogel razpolagati z denarnimi sredstvi, ki mu jih tožeča stranka niti še ni izplačala (in jih toženec izterjuje v postopku prisilne izvršbe pred Okrajnim sodiščem v ...).

8. Pritožba navaja še, da je zavrnitev predlagane začasne odredbe vsaj preuranjena, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Takšna pritožbena izvajanja niso utemeljena. Tožnica namreč svojih trditev v predlogu ni konkretizirala. Navedla je zgolj dejstva, da se bo toženec preselil v tujino, in da nima premoženja v RS in kar naj bi imelo za posledico, da njena v tem postopku uveljavljana terjatev, če ji bo zoper toženca nastala, ne bo mogla biti izterjana. Zaradi takšnih nekonkretiziranih oziroma neobrazloženih trditev, sodišču ni bilo potrebno izvajati dokazov z razpisom naroka oziroma pribavo listin. Sicer pa v smislu drugega odstavka 29. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ sodišče opravi narok v postopku zavarovanj le kadar je po njegovem mnenju to smotrno. V obravnavanem primeru tak narok ni bil smotern, saj v predlogu ni bilo konkretnih trditev, ki bi jih izvedba dokazov lahko le potrdila.

9. Trditvi, da toženec nima premoženja in domneva o njegovi preselitvi v tujino, začasne odredbe ne moreta opravičiti v smislu izkazanosti verjetnega obstoja pogojev iz tretjega in četrtega odstavka 270. člena ZIZ. V posledici navedena pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

10. Tožeča stranka, ki je v pritožbenem postopku v celoti propadla, je dolžna sama nositi nastale ji stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona.