Jedro

Od odvetnikov, ki vlagajo zahteve za varstvo zakonitosti, se pričakuje najmanj, da poznajo pogoje za vložitev tega izrednega pravnega sredstva, da z njim uveljavljajo očitke, ki so smiselno povezani z izpodbijanimi sodnimi odločbami, ter da svoje navedbe tudi ustrezno obrazložijo. Zagovorniki nosijo v primeru vlaganja očitno neutemeljenih zahtev za varstvo zakonitosti tudi tveganje, da jim bo naložena sodna taksa v višini 125,00 EUR, saj z vlaganjem tovrstnih vlog, ki po vsebini ne zasledujejo učinkovitega varstva koristi njihovih strank, po lastni krivdi povzročajo t.i. separatne stroške, kamor sodi tudi ustrezna sodna taksa.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne kot očitno neutemeljena.

Obrazložitev

A. 1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Ks 15718/2024 z dne 25. 4. 2024 zoper obdolženca A. A. podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) po vloženi obtožnici zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora vlaga obdolženčev zagovornik iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep "razveljavi oziroma spremeni" tako, da pripor zoper obdolženca odpravi, podrejeno pa naj ga nadomesti z milejšim ukrepom hišnega pripora.

3. Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti in predlagala, da jo Vrhovno sodišče zavrne kot očitno neutemeljeno (drugi odstavek 421. člena ZKP). Njen predlog temelji na oceni, da zagovornik zatrjevanih kršitev zakona ni z ničemer konkretiziral, njegove navedbe pa pomenijo tudi uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga Vrhovno sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ne preizkuša. 4. Z odgovorom sta bila seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki je v izjavi ponovil navedbe iz zahteve.

B.

5. Vrhovno sodišče po pregledu razlogov izpodbijanega pravnomočnega sklepa ter navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti sprejema predlog vrhovne državne tožilke, da se zahteva zavrne kot očitno neutemeljena (drugi odstavek 425. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 421. člena ZKP). Vložnik podaja samo posplošene navedbe o tem, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti ni podan in da pripor ni neogibno potreben ukrep, ne da bi pri tem konkretiziral in obrazloženo pojasnil kršitve zakona, ki naj bi jih zagrešili sodišči prve oziroma druge stopnje. Vložnikova izvajanja se v ničemer ne navezujejo na argumentirane razloge izpodbijanega pravnomočnega sklepa, ki sta jih navedli nižji sodišči, zaradi česar ostaja zahteva za varstvo zakonitosti vsebinsko prazna in neobrazložena, kar Vrhovnemu sodišču onemogoča njen preizkus (prvi odstavek 424. člena ZKP).

6. Vrhovno sodišče ob upoštevanju razlogov, ki jih vsebuje izpodbijani pravnomočni sklep, pripominja tudi, da lahko zahteve za varstvo zakonitosti s tako pavšalnimi in očitno neutemeljenimi očitki, kakršni so obravnavani, pomenijo celo zlorabo pravice do vlaganja izrednih pravnih sredstev, še posebej, če jih vlagajo odvetniki kot kvalificirani zastopniki strank. Odvetniki so namreč visoko pravno usposobljeni pomočniki strank, ki so pri zastopanju dolžni ravnati vestno, pošteno, skrbno in po načelih odvetniške poklicne etike (drugi odstavek 11. člena Zakona o odvetništvu). K takšnemu ravnanju niso zavezani le zaradi varstva interesov svoje stranke, temveč tudi zaradi varstva javnega interesa po povečanju kakovosti sojenja, razvoju prava v sodni praksi, razbremenitvi sodišč in pospešitvi postopkov.1 Od odvetnikov, ki vlagajo zahteve za varstvo zakonitosti, se zato pričakuje najmanj, da poznajo pogoje za vložitev tega izrednega pravnega sredstva, da z njim uveljavljajo očitke, ki so smiselno povezani z izpodbijanimi sodnimi odločbami, ter da svoje navedbe tudi ustrezno obrazložijo. Vrhovno sodišče pri tem poudarja, da nosijo zagovorniki v primeru vlaganja očitno neutemeljenih zahtev za varstvo zakonitosti tudi tveganje, da jim bo naložena sodna taksa po tar. št. 7401 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 125,00 EUR, saj z vlaganjem tovrstnih vlog, ki po vsebini ne zasledujejo učinkovitega varstva koristi njihovih strank, po lastni krivdi povzročajo t.i. separatne stroške, kamor sodi tudi ustrezna sodna taksa.2 C.

7. Vrhovno sodišče je na podlagi obrazloženega predloga vrhovne državne tožilke soglasno ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti očitno neutemeljena, zato jo je zavrnilo s skrajšano obrazložitvijo (drugi odstavek 425. člena ZKP).

8. Če bo za obdolženca v zvezi z zavrnitvijo izrednega pravnega sredstva nastopila taksna obveznost, jo bo odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

1 Prim. sklep Ustavnega sodišča RS Up-158/24-5 z dne 14. 5. 2024. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Ips 32662/2023 z dne 26. 10. 2023.