27. 9. 2001

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Mira Rozmana iz Lesc na seji dne 27. septembra 2001

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 107. člena, petega odstavka 149. člena in drugega odstavka 160. člena Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 107. člen, peti odstavek 149. člena in drugi odstavek 160. člena Zakona o telekomunikacijah (v nadaljevanju ZTel-1) kot državljan in uporabnik storitev mobilne telefonije, ki naj bi bili upravičeni do proste izbire med različnimi ponudniki telekomunikacijskih storitev. Izpodbijane zakonske določbe naj bi bile namreč v nasprotju s 74. členom Ustave in s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi države, pri čemer navaja, da mu je to kot bivšemu funkcionarju Vlade tudi osebno znano.

2.Pobudnik navaja, da ima Agencija za telekomunikacijo in radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljevanju Agencija) po ZTel-1 široka pooblastila zaradi zagotavljanja zanesljivih telekomunikacijskih storitev in hkrati zaradi zagotavljanja konkurence na trgu teh storitev. Meni, da takšno poslanstvo lahko zagotovi le neodvisno vodstvo, ki mora biti izbrano na način, ki izključuje povezanost z interesnimi skupinami (Vlada, operaterji, dobavitelji operaterjev). Izpodbijana določba 107. člena ZTel-1, ki se nanaša na imenovanje direktorja s strani Vlade, naj bi namreč ne zagotavljala neodvisnosti Agencije, kar je predpogoj za zagotavljanje konkurence na tem področju. Za pobudnika je sporno tudi, da je iz postopka izbire izločen Svet za telekomunikacije, kar naj bi Vladi omogočilo politično imenovanje direktorja. Tudi določba 149. člena ZTel-1 naj ne bi bila v skladu s 74. členom Ustave, ker pri podelitvi koncesije za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000 omogoča uporabo stare Uredbe o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000 (Uradni list RS, št. 16/01), kar omogoča enega samega izvajalca teh storitev. Spornost določbe naj bi bila razvidna tudi iz konkretnega primera, saj naj bi javni razpis za podelitev koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000 (Uradni list RS, št. 46/01) določil tako visok vstopni prag, da je odvrnil vse potencialne konkurenčne ponudnike družbi, ki je posredno v lasti države, kar vse kaže na močan konflikt interesov. Hkrati, ko naj bi se Vlada zavestno odločila za enega samega izvajalca storitev na tem področju, pa drugi odstavek 160. člena ZTel-1 določa, da se za naročila, ki jih oddajo operaterji javnih telekomunikacijskih storitev in omrežij, ne uporablja zakon, ki ureja javna naročila, kar ni skladno z evropsko prakso glede na monopolne razmere.

Potencialno edini izvajalec tako ni podvržen konkurenci niti ni obvezan upoštevati konkurence pri nabavi opreme v visoki vrednosti. Vse to po mnenju pobudnika vodi v oškodovanje državnega premoženja. Pri tem pobudnik opozarja, da izpodbijane določbe ZTel-1 v prvotnem predlaganem zakonskem besedilu niso bile predvidene.

3.Pobudnik predlaga presojo skladnosti izpodbijanih določb ZTel-1 z Ustavo in s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, hkrati pa predlaga, naj Ustavno sodišče z začasno odredbo razveljavi postopek javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje storitev UMTS in zadrži postopek za imenovanje direktorja Agencije.

4.Za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa mora po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pobudnik izkazati pravni interes. Ta je podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten: morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja.

5.Glede na vsebino izpodbijanih določb ZTel-1, Ustavno sodišče ocenjuje, da pobudnik ne izkazuje lastnega neposrednega pravnega interesa za ustavnosodno presojo teh določb. Morebitna razveljavitev izpodbijanih določb namreč ne bi, glede na navedbe, s katerimi utemeljuje svojo pobudo, privedla do spremembe njegovega pravnega položaja. Ustavno sodišče ocenjuje, da tudi navedbe o tem, da je sam uporabnik storitev mobilne telefonije, kažejo le na njegov ekonomski interes za vzpostavitev konkurence na tem področju, kar pa ni neposredni pravni interes, ki je potreben za izpolnitev procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS. To, da bi kdorkoli kot državljan v javnem interesu lahko zahteval ustavnosodno presojo zakonskih določb (t.i. actio publica), po naši ureditvi ni mogoče. Ker pobudnik pravnega interesa v tej zadevi ne izkazuje, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika Dr. Lojze Ude