Jedro

V sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato s pritožbo ni mogoče navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Izrek

Pritožbo se zavrne in se potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se v celoti vzdrži v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Velenju z dne 9. 10. 2007 opr. št. I 1817/2007, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v roku 8 dni glavnico v višini 1.878,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2007 do plačila ter na 79,53 EUR odmerjene izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 10. 2007 do plačila (1. tč. izreka) in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 539,22 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15 dnevnega roka za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki začne teči prvi dan po vročitvi sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev in tečejo vse do plačila (2. tč. izreka).

Toženec je s pravočasno pritožbo izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje in pri tem smiselno uveljavljal pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. tč. I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Navajal je, da se sklicuje na določbo 337. čl. ZPP in izkazuje, da ni kriv za poznejšo pridobitev dokaza – zdravniškega potrdila. Vabilo za zdravniški pregled je s strani tožnice prejel prepozno, prilaga zdravniški izvid zdravnice M. H. K., dr. medicine, specialistke medicine dela, prometa in športa, ki na osnovi izvidov ugotavlja trajno nezmožnost za opravljanje vojaškega poklica. Pregled je bil opravljen po prejemu vabila, zdravniški izvid dokazuje toženčevo trajno nezmožnost opravljanja vojaškega poklica in bi bil zaradi tega izvida toženec oproščen povračila stroškov po II. odst. 93. čl. Zakona o obrambi, ta dokument pa je ves čas sojenja manjkal oz. je bilo zaradi tega dokumenta sporno stanje, pred tem tožnica ni mogla ugotoviti dejanskega zdravstvenega stanja toženca. Te nove dokaze je potrebno upoštevati, dokazujejo novo stanje in bistveno spreminjajo toženčev položaj, za katerega ni sam kriv.

Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Obravnavana pravdna zadeva je spor majhne vrednosti, sodišče prve stopnje je postopek vodilo v skladu z določbami ZPP o postopku v sporih majhne vrednosti (določbe čl. 442-vključno 457 ZPP), to vse izhaja iz podatkov v sodnem spisu in pravnega pouka izpodbijane sodbe.

Določba 458. čl. ZPP določa, da se sme izpodbijati sodbo, izdano v postopku o sporu majhne vrednosti, samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz II. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje pa sme sodbo razveljaviti, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, ko je uporabilo in tudi citiralo določbe pogodbe o usposabljanju za pridobitev kategorije vozniškega dovoljenja (sklenjene med pravdnima strankama dne 15. 12. 2005) in določbo II. odst. 93. čl. Zakona o obrambi. Toženec s pritožbo ne uveljavlja pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je glede na pravilno uporabljeno materialno pravo tudi ugotovilo vsa potrebna odločilna dejstva, ki jih je moralo ugotoviti, da je lahko razsodilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Ugotovilo je: da se je toženec na podlagi pogodbe o usposabljanju za pridobitev kategorije vozniškega dovoljenja z dne 15. 12. 2005 usposabljal od 14. 11. 2005 do 6. 6. 2006, da se je s pogodbo zavezal po pridobitvi kategorije vozniškega dovoljenja ostati na delu pri ministrstvu še najmanj dve leti, da je tožencu prenehalo delovno razmerje na podlagi enostranske odpovedi (toženčeve) dne 18. 12. 2006, to je pred potekom dveh let, zato ni izpolnil pogodbene obveznosti, da toženec s predloženo listinsko dokumentacijo ni predložil nobenih dokazov o svojem zdravstvenem stanju oz. poslabšanju le-tega in ni dokazal, da je pogodbo o zaposlitvi odpovedal zaradi zdravstvenih razlogov, zato ni oproščen povračila stroškov usposabljanja.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz II. odst. 339. čl. ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP). Toženec pa v pritožbi tudi ni uveljavljal nobene od drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz II. odst. 339. čl. ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi le, če jih pritožba izrecno uveljavlja. Toženec je v pritožbi uveljavljal zgolj pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Glede na zgoraj navedeno je pritožba neutemeljena, ker niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno uveljavljeni razlog pa ni dopusten (tudi ne v primerih iz I. odst. 337. čl. ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

O toženčevih stroških pritožbenega postopka ni odločeno, ker jih toženec ni zahteval, niti jih ni zaznamoval.