Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku odškodnino v višini 173,18 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in toženi stranki naložilo v plačilo tožnikove pravdne stroške v višini 662,85 EUR.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper zavrnilni del sodbe pritožbenega sodišča vlaga tožnik revizijo, v kateri iz razloga zmotne uporabe materialnega prava izpodbija odmero višine odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Meni, da bi morali sodišči ustrezno vrednotiti po izvedencu ugotovljena bolečinska obdobja ter da bi morali upoštevati tudi tožnikovo izpovedbo, ko je pojasnil, da se mu pojavljajo telesne bolečine pri dvigovanju bremen ter da še danes doživlja mravljinčenje in zbadanje v poškodovanem prstu. Ker je tožnik fizični delavec, doživlja telesne bolečine vsakodnevno. Tudi odškodnina, prisojena za strah, je po tožnikovem mnenju prenizka, saj sodišči nista zadosti vrednotili njegove izpovedbe in ugotovitev izvedenca. Glede na tožnikovo starost in poklic, ki ga opravlja, je bistveno prenizka tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremeni tako, da prisodi tožniku poleg že prisojene odškodnine še nadaljnjo odškodnino v znesku 4.233,44 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter da naloži toženi stranki v plačilo vse njegove pravdne stroške.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Ker z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je revizijsko sodišče vezano na ugotovitve nižjih sodišč o obstoju, trajanju in stopnji tožnikovih telesnih bolečin. Zato ni upoštevalo revizijskih navedb, ki dejanske ugotovitve nižjih sodišč presegajo (npr. da je tožnik prestajal telesne bolečine 35 dni, da še danes doživlja mravljinčenja in zbadanja v poškodovanem prstu).

7. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči nižje stopnje z odmero denarne odškodnine za telesne bolečine tožnika v višini 1.100 EUR, za strah v višini 500 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 900 EUR pravilno izpolnili pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena Obligacijskega zakonika, ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedeni določbi načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi višina odškodnine podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Sodišči sta pravilno upoštevali obe načeli. Tožnik je utrpel obtolčenino III. prsta leve roke, manjšo raztrganino na jagodici sredinca leve roke in izpah nohta. Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno ugotovilo vse okoliščine konkretnega primera (podroben obseg vseh oblik tožnikove nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na šesti, sedmi in osmi strani prvostopenjske sodbe ter na drugi in tretji strani drugostopenjske sodbe). Ugotovljeno dejansko stanje, ki ga revizija po nepotrebnem ponavlja, po presoji revizijskega sodišča ne daje podlage za zvišanje odškodnine. Skupni odmerjeni znesek 2.917,29 EUR pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 3,4 takratne povprečne neto plače. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Tudi zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in je revizijska zahteva za zvišanje prisojene odškodnine neutemeljena.

8. Uveljavljeni revizijski razlog ni podan, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP neutemeljeno tožnikovo revizijo zavrnilo in z njo tudi tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).