Jedro

Okoliščino, da se obsojenec ni odzval vabilu sodišča na narok za preklic pogojne obsodbe, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot nepripravljenost izpolniti v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.

Izrek

I. Pritožbi obsojenega A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter postopek za preklic pogojne obsodbe zoper obsojenca ustavi.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) stroški postopka za preklic pogojne obsodbe bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Cerknici obsojenemu A. A. preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo istega sodišča I K 4522/2015 z dne 21. 10. 2015 in mu izreklo kazen osem mesecev zapora. Po določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP je obsojenega oprostilo povrnitve stroškov postopka za preklic pogojne obsodbe in plačila sodne takse.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil obsojeni brez navedbe pritožbenih razlogov s predlogom, da sodišče druge stopnje izrečeno kazen osem mesecev zapora „prekliče“.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da obsojeni ni bil finančno zmožen izpolniti obveznosti iz posebnega pogoja, česar sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ni upoštevalo. Spisovno je razvidno, da je obsojeni v letu 2017 imel dohodek iz potencialnega tržnega dohodka od pridelave na zemljiščih in v panjih v višini 2,28 EUR. V letu 2018 ni imel obdavčljivih dohodkov, prav tako ne v prvih treh mesecih leta 2019. Obsojenčevi vozili Ford Fiesta in Daewoo Lanos sta bili iz prometa odjavljeni. Iz izpisa registra ZZZS je razvidno, da je obsojeni prejemal nadomestilo za invalidnost v višini 224,15 EUR (dopis spis list. št. 156).

5. Sodišče prve stopnje je utemeljevalo svojo odločitev za preklic pogojne obsodbe z okoliščino, da obsojeni iz naslova zaostale preživnine ni plačal ničesar, prav tako ne plačuje tekoče preživnine, pri čemer je na podlagi zgoraj izpostavljenega premoženjskega stanja obsojenca zaključilo, da bi ob primernem odnosu za preživljanje oškodovanke lahko vsaj nekaj prispeval, pa tega ni storil. Preklic pogojne obsodbe je sodišče prve stopnje utemeljevalo tudi z okoliščino, da obsojeni na narok ni pristopil in ni pojasnil okoliščin, zakaj obveznosti iz posebnega pogoja ni izpolnil. 6. Takšen zaključek sodišča prve stopnje utemeljeno graja pritožnik, ki v pritožbi izpostavlja, da finančno ni bil zmožen plačevati preživnine. Navaja, da je od 1. 3. 2014 postal za delo nezmožen in prejema invalidsko nadomestilo v višini 224,15 EUR, kar mu komaj zadostuje za prehrano, tako dejansko nima finančnih sredstev, s katerimi bi plačeval preživnino. Po oceni pritožbenega sodišča glede na s strani obsojenca zatrjevane okoliščine o premoženjskem stanju obsojenca, dejstvu, da prejema zgolj nadomestilo za invalidnost v višini 224,15 EUR ter upoštevajoč njegove zdravstvene težave, ki so tudi spisovno izkazane, objektivno ni mogoče pričakovati, da bi obsojenec karkoli uspel plačati oškodovanki, kot je to v izpodbijani sodbi zmotno navedlo prvostopenjsko sodišče, ki ob presoji plačilne zmožnosti ni upoštevalo, da invalidsko nadomestilo, ki ga prejema obsojenec, ne zadošča niti za pokritje osnovnih življenjskih potreb.

7. Pritožnik sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je nepripravljenost obsojenca povrniti škodo utemeljevalo tudi z okoliščino, da ni pristopil na narok za preklic pogojne obsodbe. Okoliščino, da se obsojenec ni odzval vabilu sodišča, tudi po mnenju pritožbenega sodišča namreč ni mogoče šteti kot nepripravljenost izpolniti v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obsojenca, izpodbijano sodbo razveljavilo in na podlagi določbe četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.

9. Izrek o stroških temelji na določbi prvega odstavka 96. člena ZKP v zvezi z 98. členom ZKP.