Jedro

81. člen Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v dol. razmerjih določa, da so za oceno pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji v premoženjskih razmerjih s mednarodnim elementom odločilna dejstva, ki obstojajo takrat, ko pravda prične teči. Za sospornike velja pristojnost tistega sodišča, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih.

Izrek

Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožnici nosita svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z redno tožbo, ki jo je vložila dne 19.6.1991, zahtevala od obeh tožencev nerazdelno plačilo zneska 641.856,00 DEM, naknadno pa je za prvotoženo stranko razširila tožbo še za znesek 254.489,00 DEM. Obe toženki sta v odgovoru na tožbo uveljavljali ugovor nepristojnosti prvostopnega sodišča. Z vlogo na red. št. 6 z dne 3.7.1991 pa je drugotožena stranka ta ugovor najprej umaknila, nato pa ga ponovila. Tožena stranka je utemeljila ugovor s tem, da imata prvo in drugotožena stranka sedež v Republiki Hrvaški, ki je med tem postala samostojna država in torej za razsojo v tej zadevi ni več pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Prvostopno sodišče je na predlog tožeče stranke izdalo zoper prvotoženo stranko začasno odredbo s prepovedjo toženi stranki da razpolaga in izterja od tožeče stranke svojo - v sklepu o prisilni poravnavi pravnomočno ugotovljeno, nasprotno terjatev v višini 2,139.216,00 sit. Zoper sklep, s katerim je prvostopno sodišče zavrnilo ugovor zoper začasno odredbo, se je prvotožena stranka pravočasno pritožila češ, da bo svoj dolg plačla, če bo v tej pravdi ugotovljen in torej ni nevarnosti za event. izvršbo. Pravočasno pa se je pritožila tudi zoper sklep s katerim je prvostopno sodišče zavrnilo ugovor glede pristojnosti tega sodišča. Samo zoper sklep glede pristojnosti se je pritožila tudi drugotožena stranka - obe toženki v pritožbi ponavljata dosedanje ugovorne razloge.

Pritožbi prvo in drugotožene stranke nista utemeljeni.

Prvostopno sodišče je pravilno utemeljilo sklep, s katerim je zavrnilo ugovor pristojnosti sodišča v R Sloveniji s sklicevanjem na določilo 81. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih ( v nadaljevanju: kolizijski zakon; Ur. l. SFRJ št. 43/82, ki se smiselno uporablja po dol. prvega odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republika Slovenije - Ur. l. RS, št. 1/91-I, v zvezi s prvim odst. 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS - Ur. l. RS št.33/91) Navedeni člen kolizijskega zakona določa, da so za oceno pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji v premoženjskih razmerjih s mednarodnim elementom odločilna dejstva, ki obstojajo takrat, ko pravda prične teči. V konkretnem primeru je bila tožba vložena 19.6.1991 - torej še v času obstoja SFRJ, ko so za vse stranke v tej pravdi veljala določila zakona o pravdnem postopku in je veljalo, da so stranke v isti državi.

Tožeča stranka je tožbi priložila pogodbo z dne 10.8.1987, kjer sta tožnica in prvotoženka dogovorili pristojnost sodišča v Murski Soboti za spore iz te pogodbe. Iz podatkov v spisu izhaja, da je predmet spora izvršitev te pogodbe. Tak dogovor o krajevni pristojnosti je veljaven skladno s določilom 70. člena ZPP.

Pristojnost sodišča v Murski Soboti je bila v času vložitve tožbe podana tudi za drugotoženo stranko po členu 50 ZPP. Za sospornike velja pristojnost tistega sodišča, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih. Iz navedenih razlogov sta pritožbi v tej smeri neutemeljeni.

Neutemeljena je tudi pritožba glede izdane začasne odredbe.

Prvostopno sodišče je prepričljivo utemeljilo verjetnost obstoja terjatve. Izkazana nevarnost za event. bodočo izvršbo je presumirana v tretjem odstavku 265. člena zakona o izvršilnem postopku, ker bi bilo terjatev potrebno uveljavljati v tujini.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/I v zvezi s členom 154/I ZPP.