Jedro

Sodišči bi ob pravilni uporabi materialnega prava spričo sklepa, da funkcionalno zemljišče ni bilo odmerjeno, morali ugotoviti, kdo je imel na spornem zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe, ali je (celotno) sporno zemljišče predstavljalo funkcionalno zemljišče večstanovanjske hiše glede na predpise, ki so veljali v času sklenitve prodajnih pogodb oziroma ugotoviti obseg zemljišča, na katerem so tožniki z nakupom stanovanjske hiše pridobili pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico. O tem bo sodišče presojalo na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba, v kateri živi tožnica, zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica lastnica parc. št. 6113/7 k.o. ... Presodilo je, da je nepremičnino priposestvovala. Zahtevka glede ugotovitve lastninske pravice na parc. št. 6113/3 in 6113/9 k.o. ... je zavrnilo. V celoti je zavrnilo tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. V njej navaja, da ostali dve parceli predstavljata funkcionalno zemljišče. Predlagala je izvedenca geodetske stroke, ki bi ugotovil, kaj predstavlja funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi. Sklicuje se na 12. člen ZTLR(1). Funkcionalno zemljišče ni v samostojnem prometu. Tožnica je pridobila lastninsko pravico vsaj na delu nepremičnin.

4. Sodišče je revizijo vročilo tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in jo dostavilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

5. Revizija je utemeljena.

6. Dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, so: na nepremičnini parc. št. 6113/7 k.o. ... stoji stanovanjska hiša (99 m²) v ...; nepremičnina parc. št. 6113/9 k.o. ... je v naravi dvorišče v izmeri 56 m²; nepremičnina parc. št. 6113/3 k.o. ... je v naravi dvorišče v izmeri 1731 m²; leta 1976 je stanodajalec (K. n.sol.o.), sicer toženkin pravni prednik, tožnici (kot upokojenki TOZD) z odločbo dodelil stanovanje v družbeni lastnini ..., tožnica pa je delovni organizaciji K. odstopila staro dvosobno stanovanje; pravico uporabe na tožnici dodeljenem stanovanju (stanovanjski hiši) je imel TOZD ..., stanovanje je z zamenjavo prešlo v osnovna sredstva tega TOZD-a; leta 1991 je tožnica sklenila prodajno pogodbo s prodajalcem P., p.o. (katerega pravni prednik je bil TOZD); s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave Ož KP P 554/99 z dne 28. 3. 2000 je bilo v sporu med zdaj toženo stranko (v sporu P 554/99 tožečo stranko) in G. d.o.o. razsojeno, da je toženka lastnica parc. št. 6113/2, 6113/3 (v izmeri 1.789 m² dvorišče, 97 m² stavbišče) in 6113/4 k.o. ... Tožnica v tej pravdi ni sodelovala.

7. Lastninska pravica se pridobi po samem zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem (20. člen ZTLR). Po samem zakonu se lastninska pravica pridobi med drugim tudi z izpolnitvijo pogojev iz ZLNDL(2), ki je v 2. člen določil, da postanejo nepremičnine lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Ustavno sodišče je v odločbi Up-138/08 z dne 23. 9. 2009 opozorilo na določbe tega zakona pri odločanju o (so)lastninski pravici na funkcionalnem zemljišču. Tej odločbi je sledila tudi sodna praksa.(3) Zato je v tej zadevi odločilna ugotovitev o tem, ali je imela tožnica dne 25. 7. 1997 dejansko pravico uporabe na spornih nepremičninah.

8. V skladu z ZPN(4) se s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. S prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, se prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo; če je stavba na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, se prenese hkrati s prenosom lastninske pravice na stavbi tudi lastninska pravica na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Podobno je določal tudi 12. člen ZTLR.(5) Po presoji revizijskega sodišče je stališče sodišč, da tožnica z nakupom stanovanjske hiše(6) ni pridobila pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču po sili zakona, napačno. Sodišči bi ob pravilni uporabi materialnega prava morali ugotoviti, kdo je imel na spornem zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe, ali je (celotno) sporno zemljišče predstavljalo funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše glede na predpise, ki so veljali v času sklenitve prodajne pogodbe leta 1991 oziroma ugotoviti obseg zemljišča, na katerem je tožnica z nakupom stanovanjske hiše pridobila pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico. O tem bo sodišče presojalo na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba, v kateri živi tožnica, zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe (primerjaj šesti odstavek 30. člena ZVEtL(7), smiselno enako je določal 190/3 SZ-1(8), ki je prenehal veljati 24.5.2008 v tem delu z uveljavitvijo ZVEtL). V konkretnem primeru gre sicer za enostanovanjsko stavbo, vendar ni razlogov, da sodišče ne bi uporabilo enakih kriterijev za določitev funkcionalnega zemljišča stavbi v etažni lastnini in enostanovanjski stavbi (slednja lahko postane stavba v etažni lastnini že z enostranskim pravnim poslom in vpisom v zemljiško knjigo).

9. Ker so se šele na revizijski stopnji pokazali novi pravni vidiki, ki jih tožnica ob vsej skrbnosti ni mogla predvideti, po tej pravni kvalifikaciji pa so pomembna druga dejstva in dokazi, ki jih tožnica v pričakovanju drugačne pravne ocene ni navajala, tožnici ni mogoče očitati, da bi ob potrebni skrbnosti morala in mogla računati na možnost uporabe ZLNDL ter pravočasno dopolnili dejanske navedbe in predlagati dokaze (prostorske in druge upravne akte ter upravna dovoljenja). Zato ji je treba v novem sojenju omogočiti, da navaja nova dejstva in dokaze z vidika pravne kvalifikacije revizijskega sodišča. 10. Ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in zato ni bilo pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, je revizijsko sodišče s sklepom ugodilo reviziji in razveljavilo sodbo sodišča prve in druge stopnje ter vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje (drugi odstavek 380. člena ZPP). Odločitev o revizijskih stroških je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/1980 – v nadaljevanju ZTLR) določa: Če je stavba, na kateri ima kdo lastninsko pravico, v skladu z zakonom zgrajena na zemljišču, ki je družbena lastnina, ima njen lastnik pravico uporabe zemljišča, na katerem je stavba zgrajena, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno redno rabo, dokler stavba obstaja.Pravico uporabe iz prvega odstavka tega člena je mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi.

Op. št. (2): Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/1997 – v nadaljevanju ZLNDL), ki velja od 25.7.1997. Op. št. (3): Primerjaj sklep II Ips 785/2009 z dne 9. 11. 2009, sklep II Ips 262/2009 z dne 9. 11. 2009, sodbo II Ips 110/2011 z dne 26. 5. 2011, sklep II Ips 634/2007 z dne 1. 7. 2010 in sklep II Ips 314/2008 z dne 24. 11. 2011. Op. št. (4): Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/1976 – ZPN).

Op. št. (5): Če je stavba, na kateri ima kdo lastninsko pravico, v skladu z zakonom zgrajena na zemljišču, ki je družbena lastnina, ima njen lastnik pravico uporabe zemljišča, na katerem je stavba zgrajena, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno redno rabo, dokler stavba obstaja.

Pravico uporabe iz prvega odstavka tega člena je mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi.

Op. št. (6): 118. člen Stanovanjski zakon (Uradni list RS/I, št. 19/0991 – SZ) določa: S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe kupec prevzame vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Op. št. (7): Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS št. 45/2008 – v nadaljevanju ZVEtL).

Op. št. (8): Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS št. 69/03 – SZ-1).