Jedro

Ker se zavezovalni pravni posel nanaša na stanovanje v stanovanjski stavbi in predstavlja ½ stanovanjske hiše, predlagateljica pa kljub temu in dejstvu, da navedena parcela vsebuje še druge nepremičnine, zahteva vpis lastninske pravice do celote, je sodišče predlog za vknjižbo pravilno zavrnilo.

Ker niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagateljice, sodišče tudi ni moglo izdati sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.

Zaradi odprave materialnopravnih (vsebinskih) pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega predloga glede na načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku (124. čl. ZZK-1) sodišče predlagatelja ne poziva na popravo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga za vzpostavitev listine ter za odpis parc. št. 762.S k.o. T iz vl. št. 426, otvoritev novega vložka za to parcelo in vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico do celote.

V pritožbi predlagateljica navaja, da je v predlogu z dne 11.7.2008 predlagala vpis lastninske pravice na parc. št. 762.S k.o. T do 1/2, ko pa jo je sodišče pozvalo na predložitev ustreznih listin, zaradi česar je za kupno pogodbo predlagala vzpostavitev listine in 28.2.2008 podala nov predlog, pa je v njem napačno navedla, da predlaga vknjižbo lastninske pravice do celote. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo samo o predlogu z dne 28.8.2008, ne pa tudi o predlogu z dne 11.7.2008, torej ni celovito odločilo o zadevi. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Sodišče bi jo moralo pozvati na popravo predloga, če je ugotovilo, da sta v spisu dva različna predloga (2. odst. 146. čl. Zakona o zemljiški knjigi). Meni, da bi moralo sodišče dovoliti vpis lastninske pravice na parc. št. 762.S k.o. T nanjo do 1/2, zavrniti pa vpis preostanka, ko je ugotovilo, da se drugi predlog ne ujema z vknjižbeno klavzulo po pogodbi. Za tako odločitev je imelo na razplago vsa odločilna dejstva. S tem ko ni dovolilo vpisa lastninske pravice do 1/2 do celote, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče je predloga zavrnilo, ker je ugotovilo, da za predlagani vpis lastninske pravice ni podlage v zavezovalnem poslu – pogodbi (29. čl. Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1). Zavezovalni pravni posel se namreč nanaša le na stanovanje v stanovanjski stavbi, ki se nahaja na parc. št. 762.S k.o. T, in predstavlja ½ stanovanjske hiše. Predlagateljica pa kljub temu in dejstvu, da navedena parcela vsebuje še druge nepremičnine, zahteva vpis lastninske pravice do celote. Ker parc. št. 762.S vsebuje razen stanovanjske hiše še dve gospodarski poslopji, dve njivi, travnik in dvorišče tudi ni podlage za vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico do ½ parcele. Vpis lahko zemljiškoknjižno sodišče dovoli le, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva (1. točka 1. odst. 148. čl. ZZK-1) in če je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige (3. točka 1. odst. 148. čl. ZZK-1). Zato je zaključek prvega sodišča, da ni pogojev za predlagani vpis lastninske pravice materialnopravno pravilen.

Ker torej niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagateljice, sodišče tudi ni moglo izdati sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine (1. točka 1. odst. 236. čl. ZZK-1) in je ravnalo skladno s 4. odst. 236. čl. ZZK-1, ko je hkrati zavrnilo predlog za vpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.

Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zemljiškoknjižnemu sodišču, da ni odločilo o prvem predlogu predlagateljice in da je ni pozvalo na popravo predloga. Določbe 146. čl. ZZK-1 obravnavajo predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga in se nanašajo na odpravo procesnih predpostavk za odločanje o predlogu. Zaradi zadostitve slednjim je sodišče predlagateljico dvakrat pozvalo na popravo predloga. Zaradi odprave materialnopravnih (vsebinskih) pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega predloga pa glede na načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku (124. čl. ZZK-1) sodišče predlagatelja ne poziva na popravo. Predlog, ki ne zadosti pogojem iz 148. in 149. čl. ZZK-1 mora zemljiškoknjižno sodišče zavrniti, kar je v obravnavanem primeru tudi storilo.

Sklep je po povedanem pravilen v dejanskem, materialnopravnem in procesnem pogledu. Pritožbeni razlogi niso podani. V sklepu tudi ni napak in kršitev na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, v zvezi z 2. odst. 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Zato je na podlagi 2. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.