Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri nastanku in izpolnitvi taksne obveznosti gre za razmerje med stranko, ki je taksni zavezanec, in državo. Drugih udeležencev postopka se ne plačilni nalog in ne sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru taksnega zavezanca, ne tiče. Ker se na pritožnika sklep neposredno ne nanaša, pritožnik za pritožbo ni procesno legitimiran. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je po ugovoru predlagateljice razveljavilo plačilni nalog z dne 30. 1. 2019, s katerim je predlagateljici naložilo plačilo sodne takse za predlog.
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa in zavrnitev ugovora predlagateljice zoper plačilni nalog, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker se predlagateljica ni strinjala z umikom predloga, ki ga je najprej vložil nasprotni udeleženec, in se je postopek zato nadaljeval po njenem predlogu, bi morala plačati sodno takso za predlog. Sodišče je nekritično sledilo njenemu ugovoru, saj se predlagateljica ne more sklicevati na plačilo sodne takse, ki ga je za svoj predlog na začetku postopka izvršil sedanji nasprotni udeleženec.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana, sodišče odmeri takso in s plačilnim nalogom pozove zavezanca k plačilu (prvi odstavek 34. člena Zakona o sodnih taksah; v nadaljevanju ZST-1). Zavezanec lahko zoper plačilni nalog ugovarja, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34. a člena ZST-1). Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, pa se lahko taksni zavezanec še pritoži. 5. Pri nastanku in izpolnitvi taksne obveznosti gre za razmerje med stranko, ki je taksni zavezanec, in državo. Drugih udeležencev postopka se ne plačilni nalog in ne sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru taksnega zavezanca, ne tiče. 6. Ena od procesnih predpostavk za dopustnost pritožbe je tudi procesna legitimacija pritožnika. Ta je odvisna od pritožnikovega položaja v postopku. Pritožbo zato lahko vloži samo oseba, ki je upravičena do tega pravnega sredstva. Pritožnik tega pogoja ne izpolnjuje, saj se izpodbijani sklep nanj neposredno ne nanaša. Navsezadnje niti iz pritožbenih navedb ni razvidno, kaj si nasprotni udeleženec od pritožbe v tem postopku sploh obeta.
7. Ker izpodbijani sklep ne posega v pritožnikov materialni in procesnopravni položaj, do vsebinskega obravnavanja pritožbe ni upravičen. Sodišče druge stopnje jo je zato brez nadaljnjega zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).1
8. Pritožnik je s pritožbo propadel, zato mora svoje pritožbene stroške kriti sam (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o priglašenih stroških pritožbenega postopka je zajeta z izrekom o zavrženju pritožbe.
1 Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi v nepravdnem postopku (37. člen Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP).