Jedro

Ravnanje sodišča prve stopnje – poziv na prevzem pravde – nima narave sklepa sodišča, temveč gre za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, z njim pa se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožnika pozvalo, da prevzame pravdo.

2. Zoper ta sklep se je pritožil pritožnik z navedbo, da sploh ni pravni naslednik tožene stranke.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Ravnanje sodišča prve stopnje – poziv na prevzem pravde – nima narave sklepa sodišča, temveč gre za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, z njim pa se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pa pritožba ni dovoljena (smiselno 270. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pri čemer sploh ne gre za odločanje v smislu 128. člena ZPP, ko bi moralo sodišče izdati sodbo ali sklep. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje sicer napačno poučilo pritožnika, da se sme zoper izpodbijani sklep pritožiti. Vendar pa tak pouk ne more dodeliti pravice do pritožbe, če je ne dovoljuje zakon. Pritožba tako ni dovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

5. Višje sodišče pritožniku še pojasnjuje, da so razlogi, ki jih navaja v svoji pritožbi, razlogi, ki jih bo moralo sodišče prve stopnje tako ali tako presojati v okviru izdaje sklepa o nadaljevanju postopka oziroma v nadaljevanju postopka, pomembni so že za presojo, ali je bila tožba sploh pravilno popravljena, pa tudi za meritorno presojo, ali je pritožnik tisti, ki je kot pravni naslednik odgovoren za plačilo vtoževane terjatve, v tej fazi postopka pa o njih tako ali tako ni mogoče odločati.