Jedro

Inšpekcijski postopek se vedno uvede po uradni dolžnosti zaradi javnega interesa, ne pa interesa posameznika. Sosed zato v inšpekcijskem postopku nima položaja stranke, čeprav je predlagal uvedbo postopka, takšno vlogo inšpekcijski organ upošteva le kot opozorilo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla tožnikovo pritožbo, vloženo zaradi molka organa prve stopnje, ki na njegovo zahtevo ni odločil o odstranitvi objektov, ki jih gradi sosed na zemljišču parc. št. 2194/2. V obrazložitvi navaja, da tožnik v inšpekcijskem postopku, ki je bil uveden po uradni dolžnosti proti investitorju, ni imel lastnosti stranke in v njem se tudi ni odločalo o njegovih pravicah ali obveznostih, zato ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe.

Tožnik v tožbi navaja, da je na njegovo zahtevo bil uveden inšpekcijski postopek proti sosedu, ki postavlja 2 silosa v neposredni bližini njegove hiše. Tožnik je bil vabljen na ogled 4.6.1992 in vročena mu je bila tudi odločba z dne 25.5.1992. Investitor nima poti do silosov, saj za dovoz k hiši in mlinu uporablja tožnikovo pot, z razširitvijo služnosti pa se tožnik ne strinja. Silosi tudi ne spadajo v stanovanjsko naselje. Z gradnjo spornih silosov so tako prizadete pomembne tožnikove pravice in koristi, zato meni, da mu gre položaj stranke v tem postopku. Znano mu je tudi, da se v postopku izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja sosedom investitorja priznava položaj stranke. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka pravilno ugotavlja, da se inšpekcijski postopek uvede po uradni dolžnosti, zaradi zaščite javnega interesa, ne pa interesa posameznika. Zato tudi tožnik, čeprav meni, da je z gradnjo spornih silosov na sosednjem zemljišču prizadeta njegova lastninska pravica, ne more s sklicevanjem na to pravico vložiti pritožbe zaradi molka organa prve stopnje, ker ni odločil o njegovi zahtevi na odstranitev silosov (2. odstavek 218. člena zakona o splošnem upravnem postopku). Varstvo lastninske pravice namreč tožnik ne more uveljavljati z zahtevo za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak le s tožbo pri pristojnem sodišču. Pri uvedbi inšpekcijskega postopka mora inšpekcijski organ sicer upoštevati tudi morebitne vloge in opozorila občanov (124. člen ZUP), vendar oseba, ki je dala inšpekcijskemu organu vlogo ali opozorilo, nima lastnosti stranke. Dano vlogo je tožena stranka upoštevala, saj ugotavlja, da ni pogojev za nadaljevanje inšpekcijskega postopka po določbi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/96, in Uradni list RS, št. 26/90), ker je investitor v danem roku zaprosil za lokacijsko dovoljenje, po prejemu odločbe o ustavitvi del pa z deli ni nadaljeval. Tudi če je točno, da je bil tožnik vabljen na ogled 4.6.1992 in mu je bila vročena tudi odločba z dne 25.5.1992, to še ne pomeni, da mu je bil dan položaj stranke v inšpekcijskem postopku, ampak je to mogoče šteti le kot obvestilo inšpektorja o izrečenem ukrepu investitorju. Tožnik se tudi ne more uspešno sklicevati na to, da ima sosed investitorja položaj stranke v postopku izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Oba navedena postopka se uvedeta le na zahtevo investitorja, ki želi dovoljenje za določen poseg v okolje, ker se z nameravanim posegom lahko poseže v pravice in pravne koristi sosedov, jim iz tega razloga gre položaj stranke v takem postopku (1. odstavek 249. člena ZUP).

Ker ima pravico do pritožbe zaradi molka organa prve stopnje le stranka, je tožena stranka tožnikovo pritožbo utemeljeno zavrgla (1. odstavek 239., 49. člena ZUP). Izpodbijana odločba je torej zakonita, zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe ZUP in ZUS je sodišče skladno z določbo 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije smiselno uporabilo kot republiška predpisa (Uradni list RS, št. 1/91-I).