Jedro

Rok za pritožbo je v primeru, ko naslovnik pošiljke na pošti ne prevzame v predpisanem 15-dnevnem roku, vezan na potek tega roka in s tem na fikcijo vročitve; dan preteka tega roka se namreč hkrati šteje za dan vročitve odločbe. Od tega dne dalje in ne od dejanskega prejema odločbe, kot zmotno meni tožeča stranka, torej začne teči rok za pritožbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni davčni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo tožeče stranke zoper odločbo istega davčnega urada št. DT 4292-2529/2012-13 08-3231-02 z dne 31. 7. 2012 kot prepozno.

V obrazložitvi sklepa prvostopni davčni organ navaja, da je po prvem odstavku 86. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) rok za pritožbo zoper odločbo 15 dni od vročitve. Tožnici je bila odločba v skladu s 87. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločba vročena 23. 8. 2012, rok za vložitev pritožbe pa se je iztekel 7. 9. 2012. Tožnica je pritožbo vložila 8. 9. 2012, zato se v skladu z določbami 240. člena ZUP pritožba kot prepozna zavrže. Pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep je drugostopni davčni organ zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih ugotavlja, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da je bila pritožba vložena pravočasno, navaja, da je preveril, ali je bila pritožba resnično vložena v roku. Pri tem je na podlagi fotokopije vročilnice ugotovil, da je vročevalec odločbo poskušal vročiti dne 8. 8. 2012. Ker vročitve ni mogel opraviti, je tožnici pustil obvestilo, kje jo lahko prevzame. Na obvestilu je navedeno, da jo lahko prevzame v roku 15 dni od dne 9. 8. 2012. Ravno tako je na obvestilu navedeno, da bo po tem roku pismo puščeno v hišnem predalčniku in na hrbtni strani obvestila navedena določba četrtega odstavka, 87. člena ZUP, da se bo v primeru, da pismo ne bo prevzeto v 15-dnevnem roku, štelo, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Ker tožnica pošiljke ni prevzela, je bila vročitev opravljena s potekom 15-dnevnega roka, to je 23. 8. 2012 in ne z dnem, ko je bila pošiljka puščena v hišnem predalčniku, kot navaja tožnica. Rok za pritožbo je tako iztekel v petek 7. 9. 2012, medtem ko je iz navedb tožnice in podatkov pošte o odpremi priporočene pošiljke razvidno, da je bila pritožba oddana dne 8. 9. 2012, kar je po preteku roka. Na podlagi navedenega pritožbeni organ ugotavlja, da je bila pritožba vložena po roku za pritožbo, kar pomeni, da niso izpolnjeni formalni pogoji, da bi jo davčni organ lahko obravnaval in jo je zato pravilno zavrgel kot prepozno.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Priglaša tudi stroške postopka. V tožbi, ki jo vlaga iz razloga bistvene kršitve pravil postopka, navaja, da je tožena stranka napačno presodila, da pritožbe zoper sklep ni vložila v pritožbenem roku. Odločbo je tožnica prejela 24. 8. 2012, kot je razvidno iz vročilnice in je tako pritožbo zoper sklep poslala pravočasno dne 8. 9. 2012 in torej znotraj 15-dnevnega roka za pritožbo. Zato je bila pritožba tožnice zoper sklep prve stopnje neutemeljeno zavrnjena.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu spisov in izpodbijanega sklepa sodišče sodi, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen.

Iz listin, ki so v spisih, namreč dovolj jasno sledi, da je bila odločba Davčnega urada Ljubljana št. DT 4292-2529/2012-03 08-3231-02 z dne 31. 7. 2012 tožnici puščena v hišnem predalčniku dne 8. 8. 2012 in da je rok 15 dni, v katerem bi tožnica lahko prevzela pošiljko na pošti, začel teči od dne 9. 8. 2012. Rok za prevzem pošiljke na pošti je tako, kot se pravilno ugotavlja že v izpodbijanem sklepu in odločbi druge stopnje, potekel dne 23. 8. 2012, nadaljnji 15-dnevni rok za pritožbo, ki začne teči, kot jasno sledi iz opozorila na Obvestilu o prispelem pismu, naslednji dan po poteku roka za prevzem pošiljke, pa dne 7. 9. 2012. Iz spisov tudi kot nesporno sledi, da je tožnica pritožbo vložila (t.j. priporočeno oddala na pošto) dne 8. 9. 2012, kar je dan po poteku roka za pritožbo in s tem prepozno.

Iz pripisa na hrbtni strani Obvestila o prejetem pismu sicer res sledi, da je bilo tožnici zadevno pismo vloženo v hišni predalčnik dne 24. 8. 2012 (ob 12.35), vendar to dejstvo na odločitev ne vpliva. Rok za pritožbo je namreč v primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v predpisanem 15-dnevnem roku na pošti, v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP vezan na potek tega roka in s tem na fikcijo njene vročitve, kar pomeni, da se dan preteka tega roka hkrati šteje za dan vročitve odločbe. Rok za prevzem pošiljke na pošti in s tem dan, ko se šteje, da je bila vročitev odločbe opravljena, pa je nesporno tisti, ki ga navaja davčni organ v izpodbijanem sklepu (23. 8.). Od tega dne dalje in ne od dejanskega prejema odločbe (24. 8.), kot to zmotno meni tožeča stranka, je torej začel teči rok za pritožbo. Zato davčni organ dne, ko je tožnica dejansko prejela odločbo, pri odločanju utemeljeno ni upošteval. Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Ker dejanske okoliščine, na katerih temelji odločitev, niso sporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.