Jedro

ZPP v 205. členu določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če pristojni organ pravnomočno prepove delovanje (3. točka 205. člena ZPP). Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka, pri čemer 2. odstavek 207. člena ZPP določa, da dokler traja prekinitev postopka sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. ZPP v 208. členu določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Ker sodišče navedenega ni storilo, je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za nadaljnje vodenje postopka, ker je tožena stranka prenehala obstajati, nezakonit.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je tožbo tožnice z dne 10. 6. 2013 zavrglo.

Tožnica vlaga pritožbo zoper sklep iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče svojo odločitev obrazložilo s tem, da je tožena stranka dne 16. 9. 2013 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, zaradi česar ni izpolnjene procesne predpostavke za nadaljnje vodenje postopka. Tožnica je prepričana, da bi moralo sodišče tožnico pozvati, da predmetni spor nadaljuje zoper edino družbenico izbrisane družbe, to je A.A..

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica vložila tožbo zaradi izplačila neizplačanih plač, stroškov prehrane in regresa za letni dopust v višini 2.200,88 EUR dne 10. 6. 2013. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo 12. 7. 2013. Stranki sta podali soglasje za mediacijski postopek, pri čemer se je postopek vodil pod opr. št. M 144/2013, vendar se je mediacija zaključila neuspešno (brez dogovora), kot to izhaja iz mediacijskega zapisnika z dne 12. 9. 2013. Iz predloženega izpisa AJPES izhaja, da je bila tožena stranka B. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra 16. 9. 2013, na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Srg 2013/29348 z dne 11. 7. 2013. ZPP v 205. členu določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če pristojni organ pravnomočno prepove delovanje (3. točka 205. člena ZPP). Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka, pri čemer 2. odstavek 207. člena ZPP določa, da dokler traja prekinitev postopka ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. ZPP v 208. členu določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Ker navedenega sodišče ni storilo, je pritožba tožnice utemeljena. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek, za kar je imelo pravno podlago v določilih 3. točke 365. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče voditi postopek na podlagi določil ZPP in postopek, ki je bil sicer prekinjen po uradni dolžnosti, nadaljevati na podlagi določil 208. člena ZPP.