Jedro

Ker niti prvostopni davčni organ niti drugostopni davčni organ nista izkazala okoliščin o pravočasnosti izdaje sklepa o dovolitvi obnove, njenih odločb ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 26.10.2000, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti sklepu Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada C., Izpostave C. z dne 18.5.2000. Z njim je bilo odločeno, da se po uradni dolžnosti obnovi postopek odmere tožničine dohodnine za leto 1997, ki je bil končan s pravnomočno odločbo Davčnega urada C., Izpostave C. z dne 10.7.1998. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in navaja, da je imel prvostopenjski davčni organ (glede na podatke upravnih spisov) dejansko in pravno podlago za izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka odmere tožničine dohodnine iz razloga 1. točke 260. člena ZUP. Kot novo dejstvo je utemeljeno štel ugotovitve zapisnika o inšpiciranju zakonitosti in pravilnosti obračunavanja in plačevanja davkov od dobička pravnih oseb in drugih dohodkov za leti 1996 in 1997 pri pravni osebi Hotel Ž. d.o.o. Ž., da naj bi tožnica v letu 1997 prejela druge osebne prejemke v višini 24,096.518,00 SIT, ki jih ni napovedala v napovedi za dohodnino za leto 1997. To dejstvo oziroma dokaz (zapisnik šteje za javno listino) bi lahko pripeljalo do drugačne odločitve, če bi bilo znano v prejšnjem odmernem postopku tožničine dohodnine. Zato je prvostopenjski davčni organ utemeljeno po uradni dolžnosti izdal sklep o dovolitvi obnove odmernega postopka. V postopku dovolitve obnove se ugotavljajo le formalni pogoji za uvedbo obnovljenega postopka (pravočasnost, upravičenost osebe in verjetna izkazanost obnovitvenega razloga), zato tožbeni ugovor, da samo dejstva, ki so bila ugotovljena v inšpekcijskem postopku ne morejo biti podlaga za obnovitev prejšnjega postopka, na drugačno odločitev sodišča prve stopnje ni mogel vplivati.

Tožnica v pritožbi, ki jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 3. točka 1. odstavka 72. člena ZUS) navaja, da temelji ugotovitev prvostopnega davčnega organa o obstoju obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP na njegovem zapisniku o inšpiciranju zakonitosti in pravilnosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov za leti 1996 in 1997 pri pravni osebi Hotel Ž. d.o.o., Ž. z dne 17.4.2000. Obnova postopka se v primeru, ko gre za obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP lahko predlaga samo v enem mesecu od dneva, ko je mogla stranka oziroma organ navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze (1. točka 1. odstavka in 2. odstavek 263. člena ZUP). Sklep o obnovi odmernega postopka dohodnine za leto 1997 je bil izdan 18.5.2000, kar je glede na enomesečni (subjektivni) rok iz 263. člena ZUP prepozno. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo njeno tožbo zavrnilo in potrdilo pravilnost in zakonitost prvostopne in drugostopne davčne odločbe, je bistveno kršilo določbe upravnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost odločitve. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijana spremeni tako, da se odpravi odločba tožene stranke oziroma podrejeno vrne zadeva sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 1. točke 1. odstavka 263. člena ZUP, lahko stranka v primeru iz 1. točke 260. člena omenjenega zakona predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po določbi 3. odstavka navedenega člena ZUP je na enomesečni rok vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti, kar je primer v obravnavani zadevi. V sklepu o dovolitvi obnove, izdanem po uradni dolžnosti mora zato verjetno izkazati ne le okoliščine, na katerih temelji obnovitveni razlog temveč tudi okoliščine, da je sklep izdan v zakonitem enomesečnem subjektivnem (prekluzivnem) roku. V obravnavanem primeru pa niti prvostopni davčni organ niti tožena stranka nista izkazala okoliščin o pravočasnosti izdaje sklepa o dovolitvi obnove. Razlogov o omenjenem odločilnem dejstvu nima niti izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. Ker je zaradi navedene pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS v zvezi z 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku).

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 3. odstavku 72. člena ZUS, je na podlagi 74. člena omenjenega zakona sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek, v katerem bo moralo presoditi obravnavano odločilno dejstvo (pravočasnost sklepa o dovolitvi obnove po uradni dolžnosti).