Jedro

Zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države se s predvideno dopolnitvijo veljavnega 17. člena ZOdv določajo nižja plačila za odvetnike, če opravljajo storitve brezplačne pravne pomoči in zastopanja po uradni dolžnosti. Na ta način bodo učinki nove OT dolgoročno ustrezno omejeni. Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila za odvetnike, plačane iz državnega proračuna, je bila torej omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so tudi postavljeni in dodeljeni odvetniki (torej odvetniki, ki so plačani iz proračuna) upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožniku za zastopanje osebe na naroku za nadaljevanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi dne 1. 4. 2016 odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 57,38 EUR ter 22% DDV v višini 12,62 EUR, skupaj torej 70,00 EUR. Navedeni znesek se bo po pravnomočnosti sklepa nakazal iz proračuna Okrožnega sodišča v Kranju na transakcijski račun odvetniške družbe, ki je zavezanec za plačilo DDV. Sodišče je odločilo še, da naj odvetniška družba v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa posreduje račun za opravljeno delo, ki bo posredovan računovodstvu Okrožnega sodišča v Kranju.

2. Zoper sklep se pritožuje Odvetniška družba X iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da odvetniku nasprotne udeleženke A. A. odmeri nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 140,00 EUR. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da je za zastopanje nasprotni udeleženki po uradni dolžnosti postavilo Odvetniška družba X, saj si je nasprotna udeleženka za zastopanje v predmetni zadevi sama izbrala odvetnika in s pritožnikom sklenila tudi pooblastilno razmerje. Pritožnik ni bil postavljen po uradni dolžnosti. Sodišče je v posledici napačne ugotovitve dejanskega stanja napačno uporabilo materialno pravo. Upoštevalo je sodno prakso, iz katere izhaja, da se peti odstavek 17. člena ZOdv, po katerem je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, uporablja tudi v postopkih po ZDZdr. Pritožniku torej pripada nagrada po odvetniški tarifi v polni višini.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je A. A. za zastopanje po uradni dolžnosti postavilo Odvetniško družbo X, kar pritožba izpodbija. Pritožba ima prav, da je oseba A. A. pritožnika pooblastila za zastopanje v tej zadevi, vendar pa je sodišče nato v sklepu z dne 23. 3. 2016 odločilo tudi, da se za odvetnika določi Odvetniška družba X, kot je to predlagala oseba sama. Razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu so zato pomanjkljivi (kar se tiče pooblastila pritožniku), vendar navedeno na pravilnost odločitve ni vplivalo.

5. Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi) za odvetnike plačane iz državnega proračuna (peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu, ZOdv) je bil omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki sicer (drugače kot v prej veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi, ZOdvT, ki je določal za tak primer nižje nagrade). V obrazložitvi prvega člena ZOdv-D (Poročevalec Državnega zbora RS z dne 4. 12. 2014) je pojasnjeno, da bo nova OT iz naslova plačil za delo odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti in odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, povečala proračunske izdatke. Zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države se s predvideno dopolnitvijo veljavnega 17. člena ZOdv določajo nižja plačila za odvetnike, če opravljajo storitve brezplačne pravne pomoči in zastopanja po uradni dolžnosti. Na ta način bodo učinki nove OT dolgoročno ustrezno omejeni. Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila za odvetnike, plačane iz državnega proračuna je bila torej omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so tudi postavljeni in dodeljeni odvetniki (torej odvetniki, ki so plačani iz proračuna) upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev. Z odločitvijo, da gre v konkretni zadevi pritožniku plačilo za delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi, je zato materialno pravo pravilno uporabljeno, kljub podanemu posebnemu pooblastilu odvetniku. Določba petega odstavka 17. člena ZOdv velja za postavljene in dodeljene odvetnike oziroma za odvetnike, plačane iz državnega proračuna, ta pogoj pa je izpolnjen tudi v konkretnem primeru, ko se bo priznani znesek pritožniku nakazal iz proračuna Okrožnega sodišča v Kranju.

6. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

7. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).