Jedro

Sodnik okrajnega sodišča ne izpolnjuje formalnih pogojev za kandidaturo na razpisano prosto mesto predsednika okrožnega sodišča, saj ni sodnik sodišča enakega ali višjega položaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 8.9.2005, s katerim je tožena stranka zavrgla prijavo tožnika – okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču, na javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur za prosto mesto predsednika Okrožnega sodišča. Sodišče prve stopnje navaja, da je bil tožnik 31.1.1996 izvoljen v sodniško funkcijo na sodniškem mestu okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču in da je ob času izdaje prvostopne sodbe še vedno opravljal funkcijo na sodniškem mestu okrajnega sodnika na istem sodišču in da je bil z dnem 25.10.2000 imenovan tudi za predsednika tega sodišča. V nadaljevanju sodišče prve stopnje navaja določbe 62. člena Zakona o sodiščih (ZS, Uradni list RS, št. 19/94 in nadaljnji), na podlagi katerih je tožena stranka objavila tudi javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur za prosto mesto predsednika Okrožnega sodišča. Tožnikovo kandidaturo na to mesto je tožena stranka po presoji prvostopnega sodišča pravilno zavrgla na podlagi določbe 6. odstavka 62. člena ZS iz razloga, ker tožnik kot okrajni sodnik ne izpolnjuje formalnega pogoja za kandidaturo za mesto predsednika okrožnega sodišča, saj po določbi 3. odstavka 62. člena ZS tako mesto lahko zasede le sodnik sodišča enakega ali višjega položaja. Sodišče prve stopnje se je strinjalo z razlogi tožene stranke in zavrnilo vse tožbene ugovore tožnika kot neutemeljene in dodalo, da iz določb ZS in Zakona o sodniški službi (ZSS) izhaja, da okrajna in okrožna sodišča niso sodišča enakega položaja in da velja enako tudi za sodnike teh sodišč. Tožnik ni bil izvoljen oziroma imenovan na mesto okrožnega sodnika in zato ne izpolnjuje formalnega pogoja za kandidaturo na mesto predsednika okrožnega sodišča. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in meni, da izpodbijana sodba nima utemeljenih razlogov oziroma so ti v medsebojnem nasprotju, zaradi katerih se sodba ne da preizkusiti, ker odločitev temelji na nepravilnem in zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. V nadaljevanju predlaga ugotovitev, da so okrajna in okrožna sodišča sodišča enakega položaja. To pomeni, da se za predsednika okrožnega sodišča lahko imenuje tudi sodnik, ki sicer svojo funkcijo opravlja na okrajnem sodišču, saj 3. odstavek 62. člena ZS določa, da je za predsednika sodišča lahko imenovan sodnik sodišča enakega ali višjega položaja. Če bi držala ugotovitev sodišča v izpodbijani sodbi, bi minister za pravosodje dejansko lahko izbiral le tedaj, če bi se na prosto predsedniško mesto prijavila dva ali več sodnikov istega poimenovanja. Ustavna pravica kandidatov je, da jim je vsako mesto dostopno pod enakimi pogoji. Določbe ZS o predsednikih sodišč in o imenovanju predsednikov sodišča je mogoče razlagati le tako, da se z njimi drugače ureja pravni položaj sodnika – predsednika sodišča, kot pa je to sicer določeno za sodnika v ZSS. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi v celoti, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je po določbi 3. odstavka 62. člena ZS lahko za predsednika sodišča imenovan le sodnik sodišča enakega ali višjega položaja, kot je razpisano prosto mesto predsednika sodišča. V obravnavanem primeru je tožena stranka razpisala prosto mesto predsednika Okrožnega sodišča. V skladu z določbo 3. odstavka 62. člena ZS je bil v postopku imenovanja izrecno predpisan formalni pogoj, da je za predsednika sodišča lahko imenovan zgolj sodnik sodišča enakega ali višjega položaja. To pa pomeni, da na razpisano prosto mesto predsednika okrožnega sodišča lahko kandidirajo le tisti sodniki, ki so bili predhodno izvoljeni oziroma imenovani na sodniško mesto okrožnega sodišča ali višjega oziroma vrhovnega sodišča. Ker je tožnik v času izdaje izpodbijane sodbe nesporno bil še vedno sodnik okrajnega sodišča, ne pa okrožnega oziroma višjega ali vrhovnega sodišča, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbe na razveljavitev sklepa o zavrženju tožnikove vloge pravilna in utemeljena na zakonu. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja tudi z razlogi izpodbijane sodbe, ki jih je pritožbeno sodišče presodilo kot skladne z ZS in ZSS ter obstoječo sodno prakso.

Pritožbeno sodišče zavrača tudi pritožbeni ugovor, da je z izpodbijano sodbo kršena določba Ustave RS, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto (3. odstavek 49. člena Ustave RS), saj ima po presoji pritožbenega sodišča vsak kandidat za mesto predsednika sodišča glede na navedeno ustavno pravico (le) pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi, ki izpolnjujejo formalne zakonske pogoje za zasedbo takega položaja, poteguje za prosto delovno mesto, nima pa zakonsko ali celo ustavno varovane pravice do zasedbe takega položaja (tako tudi odločba US, št. Up-679/06-66 in U-1-20/2007 z dne 10.10.2007).

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno zavrnilo tožnikovo pritožbo na podlagi določbe 76. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) v zvezi z določbama 1. in 2. odstavka 107. člena ZUS-1 in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.