6. 9. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Tomislava Nikolića, Šentjernej, na seji 6. septembra 2012

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 24/2011 z dne 11. 3. 2011 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. St 283/2010 z dne 14. 1. 2011 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke tretjega odstavka 389. člena in drugega odstavka 394. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožnikov (dolžnikov) predlog za odpravo nepravilnosti v postopku osebnega stečaja, ki naj bi jih z izvrševanjem sklepa o zasegu denarnega dobroimetja storila organizacija, ki opravlja plačilni promet. Višje sodišče se je strinjalo s prvostopenjskim sodiščem, da se 52. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10 in 26/11 – v nadaljevanju ZIZ) ne more uporabiti v postopku osebnega stečaja, kljub temu pa ne bi smelo pritožniku odreči sodnega varstva. Uporabiti bi namreč moralo tretji odstavek 147. člena ZIZ, saj drugi odstavek 394. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da se ta določba ZIZ uporablja tudi v postopku osebnega stečaja. Zato je izvršilno sodišče dolžno nadzirati tudi pravilnost izvrševanja izdanega sklepa. Ne glede na to je Višje sodišče odločilo, da je predlog pritožnika za odpravo nepravilnosti neutemeljen in je zavrnilo njegovo pritožbo. Presodilo je namreč, da se sklep o zasegu denarnega dobroimetja izvršuje pravilno.

2.Pritožnik izpodbijanim odločitvam očita kršitev 14., 22., 49., 50. in 66. člena Ustave. Navaja, da zaradi protipravnega zasega ne prejema povračila stroškov iz dela, do katerih je upravičen v skladu z delovnopravnimi predpisi in da dejansko ne prejema minimalne plače. Zato naj bi bil v neenakem položaju v primerjavi z drugimi delavci. V zvezi s kršitvijo pravice iz 22. člena Ustave navaja, da sta mu sodišči odrekli pravno varstvo njegovega položaja, ki bi moralo biti enako, kot je varstvo dolžnika v izvršilnem postopku. Slednjemu naj bi bil zagotovljen popoln nadzor nad zasegom dobroimetja na podlagi 52. člena ZIZ, saj se nadzira tudi spoštovanje omejitev iz 79. in 101. člena ZIZ.

3.Pritožnik (pobudnik) vlaga tudi pobudo, s katero izpodbija 1. točko tretjega odstavka 389. člena in drugi odstavek 394. člena ZFPPIPP. Zatrjuje njuno neskladje z 2., 14. in 22. členom Ustave.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) niso izpolnjeni (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih je tudi pogoj izčrpanosti takšnih pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS, XVI, 79). Kot izhaja iz priložene pritožbe, pobudnik protiustavnosti 1. točke tretjega odstavka 389. člena in drugega odstavka 394. člena ZFPPIPP ni uveljavljal. To pomeni, da očitka o protiustavnosti v vsebinskem smislu ni izčrpal in da zato nima pravnega interesa za izpodbijanje te določbe ZFPPIPP. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik