Jedro

Predlog za dopustitev revizije je nepopoln, ker ne vsebuje nobenih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanih pravnih vprašanj za zagotovitev pravne varnosti ali enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Obrazložitev

Predlog se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka tožniku v zvezi s poškodbo pri delu plačati odškodnino zaradi izgubljenega zaslužka v znesku 1.988,88 EUR. Poleg tega je toženi stranki naložilo tudi plačilo mesečne rente v različnih zneskih od januarja 2005 do maja 2008, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je presodilo, da je tožniku nastala nova škoda potem, ko je z zavarovalnico 20. 11. 2003 sklenil izvensodno poravnavo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Na podlagi dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča je presodilo, da tožniku ni nastala nova škoda, saj je ob sklenitvi poravnave že vedel, da mu nastaja premoženjska škoda, ki jo v tem postopku vtožuje.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje. V predlogu trdi, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je brez glavne obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje kot prvostopenjsko sodišče in sicer, da je bila nova škoda ob sklenitvi poravnave že znana. Poleg tega je drugostopenjsko sodišče kršilo tudi 11. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj drugostopenjska sodba nima razlogov o bistvenih okoliščinah, kdaj so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi tožnik mogel vedeti ali predvideti, da bo utrpel materialno škodo v obliki izgube na zaslužku. Iz sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 129/2003 je razvidno, da je pri ugotavljanju nastanka nove škode potrebno ugotoviti, da niti tožnik niti zavezanec za plačilo odškodnine ob poravnavi za škodo nista mogla vedeti in je ne predvideti.

4. Predlog ni popoln.

5. Predlog za dopustitev revizije mora ustrezati določbam tretjega, četrtega in petega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožnikov predlog nepopoln, ker ne vsebuje natančnih in konkretnih navedb, kot jih zahteva tretji odstavek 367.b člena ZPP. Tožnik v predlogu poleg sicer nedovoljenega nasprotovanja dejanskim ugotovitvam nižjih sodišč zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka in jih tudi konkretno opredeljuje. Vendar v predlogu ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanih spornih pravnih vprašanj za zagotovitev pravne varnosti ali enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zaradi nepopolnosti je Vrhovo sodišče tožnikov predlog po šestem odstavku 367.b člena zavrglo.