Jedro

Sodišče mora v primeru, da je bilo sodišču priglašeno pooblastilo za zastopanje stranke, vsa pisanja od te priglasitve pa vse do takrat, ko sodišče prejme preklic ali odpoved pooblastila za zastopanje, vročati pooblaščencu in kakršna koli vročitev neposredno stranki ni pravilna.

Preklic pooblastila ali pa obvestitev sodišča o preklicu pooblastila ne pomenita prenehanja ali prekinitve teka roka za izjavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnico (1. točka izreka), določilo je upravitelja (2. točka izreka) in ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, prek katere upravitelj opravlja to dejavnost (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pritožila. Navaja, da ji nista bila vročena predloga upnikov za začetek stečajnega postopka, zato ni bilo pogojev za odločanje o predlogih za začetek stečajnega postopka. Je pa stalno prijavljena na naslovu X, od 1.10.2013, zato se pošta ne bi smela vrniti s tega naslova z oznako, da je preseljena. Ta stanovanjska hiša ima tudi oddaljen hišni predalčnik. Iz prvotno razveljavljenega sklepa o začetku stečajnega postopka pa je tudi razvidno, da je predlog podal le upnik N. d.d., iz izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da je predlog podala tudi S. d.d. Opraviti je potrebno osebno vročitev v skladu z zakonom. Vročitev z dne 5.11.2013 z nabitjem na sodno desko pa ni bila izvedena v skladu z zakonom. Dolžnica tudi ni bila nikoli s strani sodišča poučena, da bi morala sodišču sporočiti vsako spremembo naslova, niti ni bila opozorjena na posledice kršitve te obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ko je višje sodišče izdalo sklep Cst 173/2013 z dne 11.6.2013, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep z dne 3.4.2013 o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico, je dolžnico zastopal odvetnik, ki je pooblastilo za zastopanje priglasil skupaj s pritožbo, v skladu s 123.a členom ZFPPIPP pa pooblastila niti ni potrebno predložiti. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno (smiselna uporaba pravil iz 1. odstavka 137. člena ZPP, ki se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da v postopku zaradi insolventnosti od priglasitve pooblastila odvetnika ni dopustno vročanje neposredno stranki, temveč je nujno opraviti vročitev pooblaščencu.

5. Po prejemu odločbe Cst 173/2013 je sodišče prve stopnje to odločbo vročilo pooblaščenemu odvetniku dolžnice skupaj s predlogom (takrat le enega) upnika in pozivom v smislu 235. člena ZFPPIPP, z opozorilom o možnosti vložitve zahteve po 236. členu ZFPPIPP. Čeprav v spisu ni vročilnice za to dejanje, pa iz vloge takratnega pooblaščenca dolžnice z dne 11.7.2013 izhaja, da je vse navedeno prejel. V tej vlogi je takratni pooblaščenec namreč to izrecno navedel, hkrati pa je tudi navedel, da mu je dolžnica 12.6.2013 odpovedala pooblastilo za zastopanje v zadevi, o čemer pa sodišča še niso obvestili, kajti še pred tem mu je bil vročen sklep višjega sodišča (tudi o tej vročitvi sicer v spisu ni vročilnice, je pa pooblaščenec potrdil prejem). Navedeno je tudi, da pooblaščenec nima zadržkov glede pravilnosti vročitve sklepa višjega sodišča, saj je bil vročen, preden so utegnili sodišče obvestiti o odpovedi pooblastila, nimajo pa pooblastila za izjasnitev o predlogu za začetek stečajnega postopka, ki so ga prejeli 27.6.2013, pri čemer poziv dolžniku šteje kot začetek novega postopka, za kar pa že od začetka ni imel pooblastila dolžnice. Nadalje je navedeno, da je poziv treba vročiti dolžnici osebno, zaradi izgube stika z njo pa pooblaščenec tudi ne more pripraviti odgovora na upnikov predlog.

6. Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče, pooblaščenec pa ga lahko kadar koli odpove, preklic oziroma odpoved pooblastila pa se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sicer pisno ali ustno na zapisnik (1. in 2. odstavek 99. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Navedeno pa v povezavi z zgoraj navedenim 1. odstavkom 137. člena ZPP pomeni, da mora sodišče v primeru, da je bilo sodišču priglašeno pooblastilo za zastopanje stranke, vsa pisanja od te priglasitve pa vse do takrat, ko sodišče prejme preklic ali odpoved pooblastila za zastopanje, vročati pooblaščencu in kakršna koli vročitev neposredno stranki ni pravilna. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s temi določili o vročanju in poziv z dne 19.6.2013 skupaj s predlogom vročilo odvetniku, ki pa je sodišče seznanil s preklicem pooblastila šele 14 dni po prejemu tega poziva. Poudariti je potrebno tudi, da je višje sodišče ob odločanju v zadevi Cst 173/2013, torej ob obravnavanju pritožbe zoper prvotni sklep o začetku stečajnega postopka, presojalo stanje, kot je veljalo do izdaje takratnega sklepa o začetku stečajnega postopka (torej do 3.4.2013). Zato je obrazložilo, kakšna bi bila pravilna vročitev glede na to, da dolžnica v tistem obdobju ni imela pooblaščenca.

7. Glede na zakonska določila tako ni bistveno, da naj bi dolžnica pooblaščencu preklicala pooblastilo že pred vročitvijo predloga in poziva na izjavo (potrditvah takratnega pooblaščenca in glede na priložen preklic pooblastila naj bi se to sicer zgodilo že 12.6.2013). Vročitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in poziva v smislu 235. člena ZFPPIPP, ki vsebuje tudi opozorilo na možnost vložitve zahteve po 236. členu ZFPPIPP, je bila tako pravilno opravljena, z dnem vročitve pooblaščencu (27.6.2013) pa je zato začel teči rok za podajo izjave v smislu 235. člena ZFPPIPP.

8. Pri tem ni mogoče trditi, da bi se po odločitvi višjega sodišča začel nov postopek, zaradi katerega bi pooblastilo morda prenehalo. Pooblastilo odvetniku namreč obsega pravico opravljati vsa pravdna dejanja stranke vse do konca izvršilnega postopka, razen vložitve izrednih pravnih sredstev, za katera je potrebno novo pooblastilo (95. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Za postopek zaradi insolventnosti to pomeni, da pooblastilo velja vsaj za vsa dejanja v tem insolvenčnem postopku od priglasitve pooblastila do konca insolvenčnega postopka, vse dokler dano pooblastilo ni preklicano ali odpovedano. Ta postopek pa se je začel z vložitvijo predloga upnika N. d.d. in še zdaleč ni končan.

9. V kolikor pooblaščenec dolžnice takrat, ko je prejel upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja v izjavo, res ni imel več pooblastila za zastopanje, bi (ob tem, da bi bilo primerno, da bi tudi takoj po preklicu pooblastila o tem obvestil sodišče, kar pa zadeva le razmerje med stranko – dolžnico in odvetnikom, v ničemer pa ne vpliva na razmerje med stranko in sodiščem), vsekakor moral poskrbeti, da bi nemudoma posredoval prejeti predlog in poziv dolžnici, tako da bi se ta lahko izjasnila o predlogu sama, česar pa očitno ni storil; šele 14 dni po prejemu poziva pa je sodišče obvestil o preklicu pooblastila. Rok za izjavo dolžnice je tako začel teči že 27.6.2013, potekel pa je 12.7.2013. Preklic pooblastila ali pa obvestitev sodišča o preklicu pooblastila namreč ne pomenita prenehanja ali prekinitve teka roka za izjavo.

10. Iz spisa je razvidno, da se dolžnica v tem roku ni izjavila o predlogu upnika N. d.d. To pa pomeni, da so bili pogoji za izdajo sklepa o začetku postopka osebnega stečaja zoper dolžnico izpolnjeni že s potekom dneva 12.7.2013 (1. odstavek 239. člena ZFPPIPP). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. Tudi to, da je še po tem datumu poskušalo vročiti predlog in poziv dolžnici, tega ne more spremeniti. Zato tudi ni pomembno, ali je sodišče prve stopnje pravilno opravilo vročanje, ki ga je izvedlo po 27.6.2013 in so vse pritožbene navedbe v zvezi s tem odveč in nepomembne za odločitev.

11. Višje sodišče pa pri tem zgolj opozarja, da je iz spisa razvidno, da je bila dolžnica nedvomno seznanjena s predlogom za začetek stečajnega postopka. V uradnem zaznamku z dne 19.4.2013, označenem kot procesno dejanje (v nadaljevanju PD) 14, ki ga je podpisala tudi dolžnica, ob sicer povsem nerazumljivi in protispisni navedbi, da je dolžnica prosila za fotokopije iz spisa 197, 206, 208, spis pa je imel do takrat le 13 procesnih dejanj, ki so v spisu edina oštevilčena (gre namreč za elektronski spis, ki nima kakih listovnih številk, če te številke morebiti predstavljajo kaj takega, enako nerazumljiv pa je tudi uradni zaznamek, označen kot PD 77), je namreč jasno navedeno tudi, da se dolžnici vroči drugopis predloga za začetek stečajnega postopka.

12. Sodišče prve stopnje se je sicer v izpodbijanem sklepu sklicevalo tudi na to, da je predlog poleg prvotnega upnika vložil tudi upnik S. d.d. Glede na to, da je bilo že v zvezi s predlogom prvotnega upnika potrebno začeti postopek osebnega stečaja, kar je bilo obrazloženo že zgoraj, na pravilnost izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ne more vplivati to, ali je bilo pravilno odločeno tudi o predlogu novega upnika in ali je bila pravilno opravljena vročitev njegovega predloga. Zato se višje sodišče s tem tudi ni ukvarjalo (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

14. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).