Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb, v katerih je bilo odločeno, da se tožnik izbriše iz evidence brezposelnih oseb, ker se določenega dne ni javil na vabilo delodajalca. Presodilo je, da je odločitev tožene stranke pravilna, ker naj bi tožnik zavrnil primerno oziroma ustrezno zaposlitev. Takšna odločitev sodišča je zmotna. Razlogi za izbris iz evidence brezposelnih oseb so določeni v 129. členu ZUTD. Po 6. alineji 129. člena ZUTD zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih, če brezposelna oseba odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve. Vendar iz izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe, potrjene z dokončno odločbo, izhaja, da naj bi bil razlog za izbris neudeležba na razgovoru pri delodajalcu. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa je navedeno, da je tožnik določenega dne odklonil ustrezno zaposlitev. Ker pa se je tožnik javil na razgovor, razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ni podan. Odločba mora po 210. členu ZUP vsebovati tudi izrek in obrazložitev. Iz izreka posamičnega upravnega akta mora izhajati jasna odločitev upravnega organ, ki mora biti tudi utemeljena v obrazložitvi, torej mora biti izrek v skladu z obrazložitvijo odločbe. Vendar pa sodišče nima pravne podlage, da bi v škodo stranke, ki je vložila tožbo, odločitev v izreku popravilo tako, da bi določilo drug razlog za izbris iz evidence, kot ga je določila tožena stranka. Izpodbijana prvostopenjska odločba je nejasna, izrek pa je tudi v nasprotju z obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnik javil na vabilo delodajalca. Po 11. členu ZUTD pa se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani upravni odločbi odpravilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: »I. Odpravita se odločbi tožene stranke št. ... z dne 14. 10. 2014 in št. ... z dne 29. 7. 2014. II. Tožena stranka je dolžna za tožečo stranko povrniti stroške postopka v višini 233,75 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ... v roku 15 dni od prejema sodbe.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe št. ... z dne 14. 10. 2014, ugoditev pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 29. 7. 2014 ter povračilo stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Meni, da je nezakonita, neutemeljena, neresnična, neustavna in protispisna. Sodišče ni pravilno in zakonito vodilo postopka, ki ga je zavlačevalo. Ni ugotavljalo novih dejstev, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, poleg tega pa je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno. Sojenje tudi ni bilo javno, saj je bila javnost izključena. Sodba sploh ne vsebuje izreka, je v nasprotju sama s sabo in odločilnimi dejstvi. Sodišče je kršilo tudi pravila o odškodninski odgovornosti in načela neposrednosti, obojestranskega zaslišanja, obligatornosti glavne obravnave in oficialnosti ter tudi Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Tudi odvetnik, ki ga je zastopal v postopku, deluje nezakonito. Sodišču je na naroku predložil dodatne listine, vendar jih ni sprejelo, zato jih je naknadno poslal po pošti. Ni res, da se 28. 7. 2014 ni javil na vabilo delodajalca in da si ni prizadeval za zaposlitev. Večkrat je bil pri delodajalcu, sam si je plačal zdravniški pregled, licenco za varnostnika in potne stroške. Opozarja še na načela preiskovalnosti, nepristranskosti, materialne resnice in materialnega procesnega vodstva. Iz postopka bi bilo potrebno izločiti predsednico senata in predsednico pritožbenega sodišča. Sklicuje se še na nekatere določbe Zakona o kazenskem postopku, Zakona o izvršbi in zavarovanju, Zakona o upravnem sporu in Obligacijskega zakonika. Kršeni so bili členi 21, 27, 28, in 29 Ustave RS.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku ni prišlo do nobene od kršitev določb ZPP, ki jih uveljavlja pritožba, niti do zatrjevanih kršitev po 13. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Je pa sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nezakonito zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb. 5. V tej zadevi gre za spor o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb.(1) Predmet tega postopka je namreč presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe z dne 14. 10. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 29. 7. 2014, s katero je bilo odločeno, da se tožnik z dnem dokončnosti odločbe izbriše iz evidence brezposelnih oseb, ker se 28. 7. 2014 ni javil na vabilo delodajalca.

6. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da se je tožnik 28. 7. 2014 javil na vabilo delodajalca, saj se je udeležil zaposlitvenega razgovora. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijane odločbe je zavrnilo, ker naj bi zavrnil primerno oziroma ustrezno zaposlitev.

7. Razlogi za izbris iz evidence brezposelnih oseb so določeni v 129. členu Zakona o urejanju trga dela (ZUTD; Ur. l. 80/201 s spremembami). Po 6. alineji 129. člena ZUTD tako zavod res preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih, če odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev(2) ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve. Vendar iz izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe, potrjene z dokončno odločbo, izhaja, da naj bi bil razlog za izbris neudeležba na razgovoru pri delodajalcu 28. 7. 2014. V 1. točki izreka prvostopenjskega upravnega akta je namreč izrecno odločeno, da se „28. 7. 2014 ni javil na vabilo delodajalca, kar je razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb.“ Po 2. točki izreka odločbe „se preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb z dnem, ko postane ugotovitev iz 1. točke izreka dokončna.“ V obrazložitvi pa je navedeno, da je „28. 7. 2014 odklonil ustrezno zaposlitev“. Ker se je tožnik javil na razgovor pa razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ni podan.

8. Odločba mora po 210. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) vsebovati tudi izrek in obrazložitev. V izreku se odloči o predmetu postopka. Biti mora kratek in določen. (213. člen ZUP). Ugotovljeno dejansko stanje ne sodi v izrek odločbe, temveč v njeno obrazložitev (214. člen ZUP). Izvršljiv, dokončen in pravnomočen postane samo izrek odločbe, ne pa tudi njena obrazložitev. Pomeni, da mora iz izreka posamičnega upravnega akta izhajati jasna odločitev upravnega organ, ki mora biti tudi utemeljena v obrazložitvi, torej mora biti izrek v skladu z obrazložitvijo odločbe. Vendar pa sodišče nima pravne podlage, da bi v škodo stranke, ki je vložila tožbo, odločitev v izreku popravilo tako, da bi določilo drug razlog za izbris iz evidence, kot ga je določila tožena stranka. Izpodbijana prvostopenjska odločba je nejasna, izrek pa je tudi v nasprotju z obrazložitvijo. Kot že navedeno, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je tožnik 28. 7. 2014 javil na vabilo delodajalca. Po 11. členu ZUTD pa se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov.

9. Na podlagi navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in na temelju 5. alineje 358. člena ZPP prvostopenjsko sodbo spremeniti tako, da se izpodbijani odločbi odpravita. Vse ostale pritožbene navedbe za rešitev zadeve pravno niso relevantne, zato se pritožbeno sodišče do njih ni posebej opredeljevalo.(3) Potrebno pa je pojasniti, da se v socialnih sporih postopek vodi izključno na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) in po 19. členu tega zakona subsidiarno po ZPP. Kršitve nekaterih načel socialnega spora in pravdnega postopka so zatrjevane le pavšalno, zato se do njih ni mogoče niti določno opredeliti. Enako velja za zatrjevane kršitve Ustave in EKČP. 10. Ob spremenjeni prvostopenjski sodbi je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel. Zato je bilo potrebno hkrati odločiti, da je toženec v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP in Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami) dolžan povrniti na račun sodišča stroške postopka na prvi stopnji v skupnem znesku 233,75 EUR. Tožniku je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato se nagrada odmeri po 36. členu ZOdvT ob neocenljivi vrednosti predmeta iz 2. odstavka 25. člen ZOdvT. Priznani stroški postopka na prvi stopnji so: nagrada za postopek po tarifni številki 3100 v višini 167,70 EUR, pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov (26 krat 0,15 EUR) v višini 3,90 EUR in pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV.

(1) Odločbo o prenehanju vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, izda zavod, o pritožbi odloči ministrstvo, pristojno za delo (6. odstavek 130. člena ZUTD). Po 7. odstavku 130. člena ZUTD pa lahko oseba zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, sproži upravni spor.

(2) ZUTD v 12. členu opredeljuje ustrezno, v 13. členu pa primerno zaposlitev.

(3) V obrazložitvi sodbe mora sodišče druge stopnje po 360. členu ZPP presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.