Jedro

Za tožbo zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran tako tisti, ki je motil posest, kot tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. Zato je toženec, ki je storil dejanje preko delavcev družbe, katerim je kot direktor naročil, da izvršijo motilno dejanje, pasivno legitimiran, pri čemer ni pomembno ali je toženec dejanje storil kot fizična oseba ali kot predstavnik pravne osebe.

Izrek

Pritožba tožene stranke se kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženec motil tožnika v mirni posesti dela parc.št. 5736/1 k.o. B. s tem, da je porušil 34 m dolgo žično ograjo (potek te je natančno opisan) ter s tem, da je na isti parceli postavil del ograje v notranjost parcele (enako je porek opisan), ter porušil in odstranil klop in mizo, ki je bila pred tožnikovo barako fiksno vgrajena v asfaltno podlago. Tožencu je sodišče naložilo, da vzpostavi prejšnje stanje in prepovedalo v bodoče motiti tožnika s takimi ali podobnimi dejanji ter ga obvezalo, da mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 58.350,00 SIT.

Zoper ta sklep se je pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi ponovno poudarja, da je tožena stranka že ugovarjala pasivno legitimacijo, saj je dejanje izvršila gospodarska družba R. & H. d.o.o., katera je izvajala potrebna dela v zvezi z zakupno pogodbo med K. in omenjeno družbo, katera je bila sklenjena 4.10.1994. Sporno je, kateri del parcele 5736/1 ima v posesti R. & H. d.o.o. in kateri del tožnik. Ker je pred sklenitvijo zakupne pogodbe del parcele 5736/1 k.o. B. imelo v posesti C., je prišlo do prenosa posesti v začetku aprila 1995. Tožeča stranka je tožbo vložila 2.10.1995, kar pomeni, da je zamudila rok za vložitev tožbe, saj je bilo tožeči stranki znano, da je prišlo do prenosa posesti iz C. na novega zakupnika s soglasjem zakupodajalca že v aprilu 1995. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, kajti po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. V izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa odločilna dejstva ter v izpodbijanem sklepu navedlo vse razloge iz katerih je ugodilo tožbenemu zahtevku. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v posesti dela parc.št. 5736/1 k.o. B. s tem, da je porušila del ograje ter s tem, da je postavila del ograje v dolžini 3 metrov v notranjost omenjene parcele in porušila ter odstranila klop in mizo vgrajeno v asfaltno podlago pred tožnikovo barako. Tožena stranka samega dejanja ne zanika, zatrjuje le, da so omenjeno motilno dejanje izvršili delavci družbe R. & H. d.o.o. in to po nalogu tožene stranke, ki je direktor te družbe, zato ni pasivno legitimiran v tej pravdi. Trditve tožene stranke niso upoštevne kajti tožba zaradi motenja posesti se lahko vloži tako proti tistemu, ki je posest motil, lahko pa tudi proti tistemu v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. Tožnik je tožbo naperil zoper tistega, ki je posest motil, to je toženca, ki je dejanje storil in to preko delavcev družbe R. & H., katerim je kot direktor naložil, da izvršijo opisano motilno dejanje. Ali je toženec to dejanje storil kot fizična oseba ali kot predstavnik pravne osebe, za tožnika v motenjski pravdi sploh ni pomembno in zato sodišče ni dolžno ugotavljati status tistega, ki je motilno dejanje izvršil. Prav tako tudi ne drži trditev v pritožbi, da je tožba prepozno vložena zato, ker je do prenosa posesti prišlo v aprilu mesecu 1996, tožba pa je bila vložena v oktobru 1996. Rok 30 dni, ki ga zakon določa za vložitev tožbe zaradi motenja posesti je potrebno šteti od motilnega dejanja dalje, ne pa od prevzema posesti kot napačno trdi pritožba. Pritožbo tožene stranke je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ko je tudi ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne kršitve postopka.