Jedro

O prošnji za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo na podlagi 13. člena ZDRS upravni organ ne more odločati brez mnenja Vlade, pogoj za pridobitev državljanstva po tej določi pa je tudi, da je izkazana korist države zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. To korist ugotavlja pristojni organ, na katerega področje sodi določena zatrjevana korist.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 24. 5. 2002 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2. Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila prošnji za sprejem tožnice v državljanstvo Republike Slovenije.

V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnica zaprosila za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Vlada RS pa je na svoji seji dne 18. 12. 2001 obravnavala to prošnjo in ugotovila, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnice v državljanstvo Republike Slovenije. Tožena stranka je zato odločila, da se prošnji tožnice ne ugodi.

Tožnica v tožbi navaja, da je vložila prošnjo za državljanstvo po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Navaja, da živi v Sloveniji od leta 1960 in da so člani njene družine slovenski državljani. Tožena stranka razbija njeno družino in je tudi kršena njena pravica do družinskega življenja, ki jo zagotavlja Ustava RS v 53. členu in tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah v 8. členu. Predlaga, da se odločba tožene stranke razveljavi in izda pozitivna odločba za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, ki ga je že pred osamosvojitvijo aktivno prakticirala z volilno pravico v Sloveniji. Prav tako predlaga, da se jo oprosti plačila sodnih taks, ker prejema zelo majhno pokojnino.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je svojo odločitev oprla na sklep Vlade Republike Slovenije, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnice v državljanstvo RS. Tožena stranka zato meni, da je njena odločba zakonita in predlaga, da se tožba zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka predložila upravni spis, ki pa ga je sodišče vrnilo z dopisom z dne 9. 1. 2003 in pozivom, da se spis v roku 15 dni dopolni še z mnenjem pristojnega resornega organa po 2. odstavku 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 13/94, v nadaljevanju: ZDRS), ki je veljal v času odločanja tožene stranke. Sodišče je nato ponovno pozvalo toženo stranko z dopisom z dne 12. 2. 2003, da vrne dopolnjen upravni spis z mnenjem pristojnega resornega organa. Ker tožena stranka tudi na novo zahtevo sodišča ni poslala dopolnjenega upravnega spisa, je sodišče odločilo o stvari brez upravnega spisa na podlagi 4. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS). Tožnica potrjuje v tožbi, da je vložila prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena ZDRS, iz izpodbijane odločbe tožene stranke pa izhaja, da je tožena stranka odločila na podlagi 13. člena ZDRS. Na podlagi 2. odstavka 13. člena ZDRS pa obstoj razlogov iz 1. odstavka tega člena na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada RS. Iz vsebine 2. odstavka 13. člena ZDRS tako izhaja, da mora biti mnenje podano pred odločitvijo Vlade Republike Slovenije. Tožena stranka ne more odločati brez mnenja Vlade, pogoj za pridobitev državljanstva po citirani določbi pa je tudi, da je izkazana korist države zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. To korist ugotavlja pristojni organ, na katerega področje sodi določena zatrjevana korist. Sodišče je toženo stranko z dopisom z dne 5. 1. 2003 pozvalo, da upravni spis dopolni ravno z mnenjem pristojnega resornega organa kot je to določeno v 2. odstavku 13. člena ZDRS. Tožena stranka spisa niti ni dopolnila niti ga ni vrnila sodišču. Tožena stranka se pred izdajo upravnega akta tako ni ravnala po pravilih postopka in bi to moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost njene odločitve, zato je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS.

K 2. točki izreka: Tožnica predlaga oprostitev plačila sodnih taks, k temu predlogu je priložila potrdilo o višini katastrskega dohodka, povzetek obračuna pokojninskih in invalidskih prejemkov za leto 2001 in potrdilo o prejemu pokojnine za maj, april in junij 2002. Sodišče je tožnico oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/00 in 93/01, v nadaljevanju: ZST), ker je na podlagi predloženih podatkov presodilo, da bi bila s plačilom taks lahko občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja oziroma se preživljajo njeni družinski člani.