Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa (točka II izreka) potrdi.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je v I. točki izreka ustavilo postopek. V II. točki izreka sklepa je odločilo, da je tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti stroške postopka v znesku 113,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.
2. Zoper II. točko izreka sklepa vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep (pravilno: v izpodbijanem delu) spremeni in tožniku naloži v plačilo njene (celotne) stroške postopka. Tožena stranka je delno izpolnila zahtevek 5. 12. 2017, tožnik pa je tožbo umaknil šele 16. 8. 2018. Ni dvoma, da tožnik tožbe ni umaknil pravočasno, zato je povsem napačno, da je sodišče izpodbijani sklep oprlo na 154. in 155. člen ZPP. Navaja, da ZPP za ta primer določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov postopka ne nosi le, če tožbo umakne takoj. Pri tem se sklicuje na številne odločbe sodišča prve stopnje. Opozarja na sodno prakso, iz katere izhaja, da pomeni pravni standard pravočasnosti umika tožbe (takoj po izpolnitvi zahtevka) v roku najkasneje 8 dni oziroma dva dneva po izpolnitvi zahtevka ter na 29. člen ZDSS-1, ki določa 8-dnevni rok za izpolnitev dajatvene obveznosti. Meni, da je tožba še pravočasno umaknjena v roku 15 dni, kolikor traja rok za podajo soglasja k umiku. Tožnik v postopku ni uspel, saj prostovoljne izpolnitve zahtevka ni mogoče obravnavati kot uspeh tožnika v postopku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ter da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.
5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo plačilo s strani tožene stranke izvršeno 5. 12. 2017 in da je tožnik tožbo umaknil v celoti s pripravljalno vlogo z dne 16. 8. 2018. V vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno pravdno dejanje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje štelo, da je do umika tožbe prišlo takoj po izpolnitvi zahtevka. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.
6. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP. V zvezi s to presojo ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
7. Glede na to, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o stroških postopka na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom, saj bi bil tožnik v nasprotnem primeru v slabšem položaju, kot če bi sodišče odločilo o zahtevku.
8. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo potrebne stroške po 155. členu ZPP in pravilno upoštevalo 14 % uspeh tožnika in mu stroške prisodilo, upoštevajoč ta uspeh, v višini 27,89 EUR, tožena stranka pa je uspela v višini 86 % in je zato upravičena do povrnitve stroškov v višini 140,92 EUR. Po medsebojnem pobotanju je sodišče prve stopnje pravilno naložilo tožniku, da toženi stranki povrne 113,03 EUR stroškov postopka.
9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).
10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).