Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je pravilna razlaga določb KPND glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri se za delavca invalida, ki je zaposlen za polovični delovni čas, upošteva za polovico nižji cenzus, kot je sicer predpisan s KPND oziroma aneksom h KPND ter ali je takšna razlaga diskriminatorna do invalidov? Ali bi tožena stranka pri presoji tožnikove zahteve za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči morala upoštevati tožnikovo dejansko prejeto bruto plačo pri delodajalcu in bruto prejemek iz naslova priznanja invalidnosti (delno invalidsko pokojnino)?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je pravilna razlaga določb KPND glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri se za delavca invalida, ki je zaposlen za polovični delovni čas, upošteva za polovico nižji cenzus, kot je sicer predpisan s KPND oziroma aneksom h KPND ter ali je takšna razlaga diskriminatorna do invalidov? Ali bi tožena stranka pri presoji tožnikove zahteve za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči morala upoštevati tožnikovo dejansko prejeto bruto plačo pri delodajalcu in bruto prejemek iz naslova priznanja invalidnosti (delno invalidsko pokojnino)?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke o zavrnitvi zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči. Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da je tožnik upravičen do solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni ter za plačilo solidarnostne pomoči v višini 693,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2015. Zahtevek je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da panožna kolektivna pogodba določa, da je član reprezentativnega sindikata upravičen do solidarnostne pomoči, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega 130 % minimalne plače, tožnikova plača za polovični delovni čas (tožnik je invalid III. kategorije) pa je presegala polovico zneska od 130 % minimalne plače. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: Ali je izpodbijana - s strani sodišča I. in II. stopnje zavzeta razlaga uvodoma izpostavljenih določil KPND glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri se za delavca invalida, ki je pri toženi stranki zaposlen za polovični delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, upošteva za polovico nižji cenzus, kot je sicer (brez vsakršnih drugačnih določil) predpisan s KPND oz. aneksom h KPND - pravilna in zakonita ter skladna tudi z evropskim in mednarodnim pravom ter ali je takšna razlaga do tožnika - invalida nedopustno diskriminatorna.

Ali bi tožena stranka morala pri presoji tožnikove zahteve za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči upoštevati zgolj njegovo dejansko prejeto bruto plačo pri delodajalcu ali tudi bruto prejemek iz naslova priznanje invalidnosti (delno invalidsko pokojnino)?

4. V skladu s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravna vprašanja, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo dopustilo glede vprašanj, ki sta opredeljena v izreku.