Jedro

Ob tako okoliščinah, da je bila pravda potrebna zaradi toženčevega ravnanja in da je zaradi njegovih ravnanj potrebno tudi nadaljnje sodno varstvo pravic tožeče stranke, se izkaže, da je prvo sodišče pri odločanju zmotno uporabilo materialnopravno določilo 2. odstavka 154. člena ZPP. Prevelik poudarek je namenilo matematičnemu izračunu uspeha strank, premajhno pozornost pa sicer pravilno ugotovljenim dejanskim okoliščinam primera. V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, mora namreč pravdne stroške nositi tista stranka, ki jih je povzročila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka III. spremeni tako, da ta glasi: „III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 1.303,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, pod izvršbo.“ Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v višini 629,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, ko je toženi stranki prepovedalo kakršnokoli nadaljnje vznemirjanje lastninske pravice tožeče stranke na nepremičninah parc. št. 604/5 k.o. Z. in parc. št. 642 k.o. Z. (točka I. izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (v delu, ko je tožeča stranka zahtevala od tožene, da preneha z obstoječim vznemirjanjem lastninske pravice na istih parcelnih številkah; točka II. izreka). O pravdnih stroških je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške (točka III. izreka).

Pritožbo vlaga tožeča stranka. Sodbo izpodbija le v stroškovnem delu (točka III. izreka). Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Predlaga spremembo sodbe tako, da se pravdni stroški tožeče stranke naložijo v plačilo toženi stranki s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v izpodbijanem obsegu v ponovno odločanje prvemu sodišču. Meni, da je zmotno uporabilo 2. odstavek 154. člena ZPP. Prezrlo je temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov, da naj ti bremenijo tisto stranko, ki je povzročila, da je bila pravda potrebna. Upoštevati bi bilo treba vse ugotovljene okoliščine primera: da je bila pravda potrebna zaradi ravnanja tožene stranke, ki kljub zanjo neuspešnim motenjskim pravdam ni prenehala s posegi v lastninsko pravico tožnikov, ki so prenehali šele, ko jih je tožeča stranka fizično onemogočila. Najmanj kar je, tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zaradi česar pa ni bilo posebnih stroškov. Zato je upravičena do povračila vseh strokov tudi na podlagi 3. odstavka 154. člena ZPP.

Tožena stranka z odgovorom na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povračila pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Prvo sodišče je sprejelo grajano odločitev o pravdnih stroških po ugotovitvi, da je tožeča stranka uspela le z delom zahtevka (za prepoved bodočih vznemirjanj), z drugim delom pa je propadla (za prenehanje obstoječih vznemirjanj). Slednji je bil zavrnjen po ugotovitvi, da v času sojenja zatrjevanih oblik vznemirjanj ni (toženčevih voženj po zemljiščih tožeče stranke) in da je toženec z njimi prenehal v teku pravde, ko sta mu tožnika vožnje fizično preprečila z namestitvijo ustreznih ovir (ograja) na svojem zemljišču (razlogi na strani 5 sodbe). Zahtevku za prepoved bodočih vznemirjenj je bilo ugodeno zaradi ugotovljene toženčeve vztrajnosti pri poseganju v pravice tožeče stranke in nevarnosti, da bo z vznemirjanjem nadaljeval (razlogi na strani 5 sodbe).

Ob tako ugotovljenih okoliščinah, ki potrjujejo pritožbene navedbe, da je bila pravda potrebna zaradi toženčevega ravnanja in da je zaradi njegovih ravnanj potrebno tudi nadaljnje sodno varstvo pravic tožeče stranke, se izkaže, da je prvo sodišče pri odločanju zmotno uporabilo materialnopravno določilo 2. odstavka 154. člena ZPP, ki je v obravnavanem primeru relevantno materialno pravo. Prevelik poudarek je namenilo matematičnemu izračunu uspeha strank, premajhno pozornost pa sicer pravilno ugotovljenim dejanskim okoliščinam primera. V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, mora namreč pravdne stroške nositi tista stranka, ki jih je povzročila. V obravnavanem primeru je to brez dvoma tožena stranka, kot to pravilno opozarja pritožba. Ob pravilni uporabi 2. odstavka 154. člena ZPP se izkaže, da je treba pravdne stroške tožeče stranke naložiti v plačilo toženi stranki.

Ker je prvo sodišče okoliščine primera pravilno ugotovilo, pri odločanju pa zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz 5. točke 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena istega zakona pritožbi ugodilo in izrek o stroških, vsebovan v sodbi, s sklepom (166. člen ZPP) spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Odmerilo jih je po predloženem stroškovniku na list. št. 53 spisa in upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur. l. RS, št. 67/08; uporaba na podlagi 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu – ZOdv – C; Ur. l. RS, št. 35/2009). Znašajo 1.303,00 EUR, nanašajo pa se na nagrado za postopek in narok na prvi stopnji (tarifni številki 3100 in 3102; slednja za celotno storitev po 1. odstavku 14. člena ZOdvT in ne za vsak narok posebej), za zastopanje več oseb (po tar. št. 1200) ter za izdatke (potni stroški po tar. št. 6003, drugi izdatki po tarifni številki 6006, pavšalni znesek za PTT storitve po tar. št. 6002 ter za davek na dodano vrednost po tar. št. 6007). V primeru zamude bo tožena stranka dolgovala tudi zakonske zamudne obresti od omenjenega zneska.

Ker je pritožnica s pritožbo uspela, je upravičena tudi do stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP). Prav tako so odmerjeni v mejah postavljenega zahtevka (stroškovnik na list. št. 65) in upoštevaje ZOdvT. Obsegajo nagrado za pritožbeni postopek (tar. št. 3210) ter izdatke po tarf. št. 6002, kar skupaj z DDV (tar. št. 6007) znese 629,00 EUR. V primeru zamude bo tožena stranka tudi od tako odmerjenega zneska dolgovala pripadajoče zakonske zamudne obresti.