Jedro

Ne drži, da organ na podlagi 28. člena ZBPP ne bi mogel določiti drugačne oblike brezplačne pravne pomoči, kot jo zahteva prosilec. V skladu s prvim in drugim odstavkom 28. člena ZBPP namreč tožena stranka ni strogo vezana na zahtevek oz. zaprošeno obliko pravne pomoči, saj zakon določa, da se brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelek v Mariboru, opr. št. II U 116/2020-6 z dne 2. 7. 2020. Iz obrazložitve izhaja, da kljub navedbi tožnika, da prosi za nujno BPP, dejansko uveljavlja BPP za pravno svetovanje po 1. alineji prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotavlja, da iz izpodbijane sodbe izhaja, da je prosilec vložil tožbo zoper odločbo, s katero je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani zavrnilo njegovo prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj je ugotovilo, da se izredna socialna pomoč dodeli za pokrivanje izrednih primerov oziroma razlogov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti. Upravno sodišče RS pa je s sodbo ugotovilo, da je izredna socialna pomoč vezana na izredne stroške v zvezi s preživljanjem oziroma materialno stisko prosilca, pri čemer stroški telefoniranja, fotokopiranja ter tiskanja to niso, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Prosilec je bil z vsemi (pravnimi) vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja v zvezi z odločbo, ki jo je izpodbijal v upravnem sporu, seznanjen že z izdano sodbo. Zato bi prosilec moral zaprositi za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi zoper izpodbijani sklep, saj je njegove dejanski položaj jasen in ne zahteva dodatnih pojasnil, kakšna pravna sredstva ima prosilec zoper pravnomočno sodbo. Prosilec je pri organu že večkrat vložil prošnjo za BPP v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, pa naj bo to revizija ali obnova postopka. Tudi v zadevi Bpp 79/2020 z dne 7. 5. 2020 je bilo prosilcu razloženo, kakšna izredna pravna sredstva so na voljo zoper pravnomočno sodbo. Zato ni smiselno, da se prosilcu odobri BPP za pravno svetovanje. Kljub prvemu odstavku 28. člena ZBPP, v skladu s katerim lahko organ za BPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat, pa bi organ za BPP z ravnanjem prekoračil zakonska pooblastila, saj se omenjena zakonska določba nanaša na obseg BPP in ne na obliko BPP.

2. Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo, v kateri navaja, da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in nepravilno uporabila materialno pravo. Ne drži trditev tožene stranke, da v tej fazi postopka ni več mogoča BPP v obliki pravnega svetovanja. Nerelavntno je sklicevanje toženke na odločbo Bpp 79/2020 z dne 7. 5. 2020. Kolikor pa je tožena stranka sama mnenja, da tožnik potrebuje BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, s čimer se strinja tudi tožnik, pa bi toženka lahko v skladu z 28. členom ZBPP sama določila drugačen obseg BPP. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče se sicer ne strinja z razlogi, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da je bil tožnik z vsemi (pravnimi) vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice seznanjen že s prejemom sodbe opr. št. II U 116/2020 z dne 2. 7. 2020, ker da je šlo za enako situacijo kot v zadevi Bpp 79/2020, v kateri je bila z odločbo z dne 7. 5. 2020 tožniku odobrena BPP in je tam odvetnik A.A. jasno razložil, kakšna (izredna) pravna sredstva so na voljo zoper pravnomočno sodbo, zaradi česar BPP za pravno svetovanje ni smiselno. V skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZBPP je BPP v obliki pravnega svetovanja namenjena proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo varovanje. Tudi ne drži, da organ za BPP na podlagi 28. člena ZBPP ne bi mogel določiti drugačne oblike BPP, kot jo zahteva prosilec. V skladu s prvim in drugim odstavkom 28. člena ZBPP namreč tožena stranka ni strogo vezana na zahtevek oz. zaprošeno obliko pravne pomoči (tako sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 72/2019-9 z dne 5. 2. 2019), saj zakon določa, da se BPP dodeli zgolj praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec. Drugačna razlaga 28. člena ZBPP glede na to, da so v postopku za dodelitev BPP prosilci praviloma fizične (10. člen ZBPP) in laične osebe, katerim se s tem omogoča pravica do sodnega varstva, po stališču sodišča ni na mestu. Iz tega razloga te zakonske določbe ni mogoče razlagati restriktivno.

6. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je zavrnitev tožnikove prošnje za BPP utemeljena na drugi materialnopravni podlagi. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi dodelitve BPP. Kot izhaja iz spisa Službe za BPP in iz samih navedb v prošnji za dodelitev BPP pred Upravnim sodiščem RS, tožnik želi BPP za pravno svetovanje v zvezi z možnostjo vložitve izrednega pravnega sredstva zoper sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 116/2020 z dne 2. 7. 2020. Iz navedene sodbe izhaja, da je bil predmet tega postopka izpodbijanje zavrnilne odločbe za dodelitev BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 136/2020 z dne 20. 5. 2020. Navedena sodba je postala pravnomočna z dnem 2. 7. 2020, saj pritožba zoper sodbo v upravnem sporu ni dovoljena (prvi odstavek 73. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Kljub pravnomočnosti sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. II U 116/2020 z dne 2. 7. 2020, pa se spor v zvezi z dodelitvijo BPP ne konča, če stranka vloži izredno pravno sredstvo, kot je npr. predlog za dopustitev revizije ali predlog za obnovo postopka. Tudi postopek z izrednim pravnim sredstvom se šteje za del zadeve, ki se obravnava le na višji instanci sojenja in tako še vedno gre za zadevo, ki se nanaša na dodelitev BPP.

7. ZBPP v 5. alineji 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Kot izhaja iz prošnje tožnika za BPP, slednji želi pridobiti BPP v zvezi z vložitvijo izrednega pravnega sredstva v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP. Ker v skladu z zgoraj citiranim zakonskim določilom to ni mogoče, je odločitev organa za BPP, ki je zavrnil tožnikovo prošnjo, pravilna.

8. Po obrazloženem je sodišče v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo, saj je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so v njem navedeni.

9. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji. Relevantno dejansko stanje, ki se je v obravnavani zadevi nanašalo na morebitno vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sodbo opr. št. II U 116/2020 z dne 2. 7. 2020 namreč med strankama ni bilo sporno.