Jedro

Ker je tožnik tožbo zoper izpodbijani dokončni akt toženca vložil prepozno, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je izpodbijani sklep materialno in procesno napačen, saj temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ter na napačni uporabi materialnega prava, posledično pa so zato bistveno kršena tudi pravila pravdnega postopka. Navaja, da je v spis vložil izvirnik dokončne odločbe, iz katere je jasno razvidno, da si je tožnik kot datum prejema dokončne odločbe zapisal dan 5. 12. 2013. V spisu tako obstajata dva lastnoročno zapisana podatka o datumu oziroma dnevu vročitve dokončne odločbe. Zato nastane vprašanje, kateri datum je pravilen. Sodišče prve stopnje v zvezi z nastalo situacijo ni pozvalo pošte, naj ji sporoči, kdaj je bila pisna pošiljka naslovniku, to je tožniku, dejansko vročena. Po mnenju tožnika, bi jo zaradi opisanega dvoma moralo pozvati, da naj pojasni kateri datum prejema dokončne odločbe je pravilen. Ker naslovno sodišče ni opravilo preverb o dejanskem dnevu vročitve dokončne odločbe pri pošti, je očitno, da odločilnega dejstva ni ugotovilo niti ugotavljalo. Po njegovem prepričanju je njegova tožba vložena pri sodišču pravočasna, ker je bila vložena v zakonskem roku in sicer je bila vložena trideseti dan, dne 4. 1. 2013 od prejema dokončne odločbe, to je 5. 12. 2012. Nadalje tudi meni, da pomeni izpodbijani sklep kršitev njegove pravice do sodnega varstva in s tem kršitev pravice do v razumnem času pridobljene vsebinske odločbe. Svojo tožbo je utemeljeval s tem, da mu je toženec posegel v zakonsko določene pridobljene pravice. Naslovno sodišče je izrecno opozarjal na diskriminatornost zakona in s tem kršenje načela enakosti, vendar se naslovno sodišče ni spustilo v vsebinsko obravnavanje zadeve. V zvezi s stališčem Ustavnega sodišča RS uveljavlja tudi kršitev svojih ustavnih pravic do sodnega varstva, pravice do izjave, pravice do poštenega sojenja, kakor tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz istih razlogov.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb ZPP in določb Ustave RS.

V 112. členu ZPP, ki se uporablja v skladu z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), je določeno, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljeno.

Po teh določbah se tako tožba šteje za pravočasno vloženo, če je pristojnemu sodišču vročena ali na njegov naslov oddana priporočeno po pošti, preden se rok izteče. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je rok za vložitev tožbe določen v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, 30 dni.

Iz predložene povratnice (priloga B1) je razvidno, da je tožnik dokončno odločbo toženca št. ... z dne 29. 11. 2012, prejel dne 4. 12. 2012 tako, da se je tridesetdnevni rok iztekel 3. 1. 2013. To pomeni, da bi bila tožba vložena pravočasno, če bi 3. 1. 2013 prispela na sodišče oziroma če bi bila tega dne priporočeno oddana na pošto na naslov sodišča. Pod prilogo A2 se sicer nahaja dokončna odločba toženca z dne 29. 11. 2012, na kateri je ročno zapisano „rok za pritožbo od 5. 12. do 6. 1.2013“, vendar zaradi takšnega zapisa sodišče prve stopnje utemeljeno ni dodatno ugotavljalo, kdaj je tožnik prejel citirano dokončno odločbo toženca, saj je predložena vročilnica pošte A zadosten dokaz o tem, kdaj je tožnik prejel sporno dokončno odločbo toženca. Po drugi strani pa na dokončni odločbi (priloga A2) ni zavedeno, da je tožnik dokončno odločbo prejel 5. 12. 2012 tako, kot navaja pritožba, pač pa le, da je rok za pritožbo od 5. 12. do 6. 1. 2013. Tudi sicer v nobenem primeru, tudi če bi bilo na dokončni odločbi zapisano, da je tožnik prejel dokončno odločbo 5. 12. 2012, takšen zapis ne bi predstavljal dokaza, da je dejansko na zapisan dan prejel sporno odločbo in da bi takšen zapis vzbujal dvom v resničnost predložene povratnice o vročitvi dokončne odločbe.

Tožbo, ki je na sodišče prispela po izteku tridesetdnevnega roka, je sodišče prve stopnje utemeljeno v skladu z 274. členom ZPP zavrglo, ne da bi jo obravnavalo vsebinsko. Neutemeljen je tožnikov očitek, da se je sodišče s formalnim odločanjem izognilo ustavni dolžnosti o vsebinskem odločanju. Zaradi neizpolnjene procesne predpostavke pravočasnosti, namreč za vsebinsko obravnavanje zadeve pogoji niso izpolnjeni.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.