Jedro

Namen določbe drugega odstavka 136. člena ZDR-1 je v zaščiti šibkejše stranke - delavca pri uresničevanju njegove pravice do izplačila plače, pred samovoljo delodajalca. Določba z naslovom "zadrževanje in pobot izplačila plače" prepoveduje delodajalcu, da bi zadržal izplačevanje plače delavcu, razen v zakonsko določenih primerih, oziroma da bi brez pisnega soglasja delavca pobotal svojo terjatev do delavca s svojo obveznostjo plačila plače in mu zato izplačal plačo v nižjem znesku, kot mu pripada. Določbo je razumeti kot prepoved pobotanja brez soglasja delavca ob izplačilu plače (ob njeni zapadlosti), ne pa tudi v primeru, ko je o terjatvi delavca, ki se sicer nanaša na neizplačano plačo, odločeno v izvršilnem naslovu in je torej postala judikatna.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v delu 1. točke izreka, v katerem je zavrnjen ugovor zoper sklep o izvršbi, kolikor se nanaša na izterjavo denarne terjatve (točka I.B izreka sklepa o izvršbi), razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o ugovoru.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor s 3. 2. 2016 zoper sklep o izvršbi s 15. 1. 2015 zavrnilo (1. točka izreka), zavrnilo je tudi dolžnikov predlog s 3. 2. 2016 za omejitev izvršbe (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru v celoti ugodi in sklep o izvršbi razveljavi, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Uveljavlja prepozno vložitev odgovora na ugovor, utemeljuje obstoj bistvenih kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zaradi kršitve pravice do izjave s tem, ko upničin odgovor na ugovor dolžniku ni bil vročen, sodišče pa je po eni strani zapisalo, da odgovora ni upoštevalo, po drugi strani pa ga je upoštevalo. Očita zmotno uporabo materialnopravne določbe drugega odstavka 136. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), izpodbija pa tudi razloge glede višine zagrožene denarne kazni. V zvezi z odločitvijo o zavrnitvi predloga za omejitev izvršbe navaja, da sodišče prejme odgovor banke, da so sredstva zablokirana in je nelogično zahtevanje predložitve dokaza. Ker so sredstva zablokirana že na podlagi zakona, splošno znanih dejstev ni treba posebej dokazovati. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila in ji nasprotuje ter smiselno predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

O pritožbi zoper 1. točko izreka sklepa

5. Dolžnik je glede dovolitve izvršbe za izterjavo denarne terjatve uveljavljal njeno prenehanje zaradi pobota (ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo, da v izvršilnem postopku ni mogoče uveljavljati procesnega pobotnega ugovora, temveč le materialnopravnega, odločitev o zavrnitvi le-tega pa je nepravilno oprlo na materialnopravno določbo drugega odstavka 136. člena ZDR-1, ki omejuje pobot izplačila plače z zahtevo po pisnem soglasju delavca.

6. Namen določbe drugega odstavka 136. člena ZDR-1 je v zaščiti šibkejše stranke - delavca pri uresničevanju njegove pravice do izplačila plače, pred samovoljo delodajalca. Določba z naslovom "zadrževanje in pobot izplačila plače" prepoveduje delodajalcu, da bi zadržal izplačevanje plače delavcu, razen v zakonsko določenih primerih, oziroma da bi brez pisnega soglasja delavca pobotal svojo terjatev do delavca s svojo obveznostjo plačila plače in mu zato izplačal plačo v nižjem znesku, kot mu pripada. Določbo je razumeti kot prepoved pobotanja brez soglasja delavca ob izplačilu plače (ob njeni zapadlosti), ne pa tudi v primeru, ko je o terjatvi delavca, ki se sicer nanaša na neizplačano plačo, odločeno v izvršilnem naslovu in je torej postala judikatna.1

7. Ker je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na po mnenju višjega sodišča nepravilno materialnopravno izhodišče, se ni opredelilo do v ugovoru zatrjevanjih dejstev v zvezi z uveljavljenim ugovornim razlogom prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota. Zato je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presodi utemeljenost ugovora, upoštevaje pravico strank do izjave, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.

8. Sodišče prve stopnje pa je pravilno zavrnilo ugovor v delu, v katerem je dolžnik izpodbijal dovolitev izvršbe zaradi izterjave nedenarne terjatve, in sicer glede višine zagrožene denarne kazni. Višje sodišče se v tem delu pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, ki jih ocenjuje kot pravilne, popolne in razumljive. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni ugotavljalo, zakaj dolžnik obveznosti ni izpolnil, pri čemer pojasnjuje, da zato, ker ima upnica enak dolg do njega. Dolžnik namreč obveznosti ni izpolnil že od leta 2010 dalje in tudi ne po pravnomočnosti izvršilnega naslova 19. 7. 2014, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, iz ugovornih trditev pa je razvidno, da je pridobil denarno terjatev šele s pogodbo o odstopu terjatve z dne 2. 2. 2016, torej z istega dne, kot je naveden datum sestave ugovora zoper sklep o izvršbi. Višina terjatve, ki jo je sodišče prve stopnje pri odmeri zagrožene kazni upoštevalo, je le eno od dejstev, ki vpliva na oceno pomena dejanja in je zato neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje nesorazmernosti odmerjene denarne kazni višini plačila. Le od dolžnika pa je odvisno, ali bo to kazen tudi moral plačati. S katero primerljivo sodno prakso naj bi bil sklep v očitnem sorazmerju, dolžnik ni konkretiziral, zato višje sodišče te trditve ni preizkušalo.

9. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi izterjave nedenarne terjatve, zavrnilo in sklep potrdilo, saj v tem delu sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa

10. Odločitev o zavrnitvi predloga za omejitev izvršbe je pravilna iz razlogov, navedenih v izpodbijanem sklepu, na katere se višje sodišče sklicuje. Dokazno breme za dokazovanje trditev v predlogu je bilo na strani dolžnika in je pritožbeno navajanje o splošno znanih dejstvih, ki jih ni treba dokazovati, neutemeljeno. V skladu s 138. členom ZIZ sodišče naloži organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova sredstva na računih, kar pa je lahko realizirano le, če sredstva na računu so. To pa je dejstvo, za katero mora dolžnik predlagati dokaz. V spisu ni obvestila banke o blokiranih sredstvih, zato so pritožbene navedbe, da sodišče prejme odgovor banke, da so sredstva zablokirana, neutemeljene.

11. Pritožba zoper odločitev v 2. točki izreka sklepa je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je tudi v tem delu zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep o ugovoru (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V zvezi z obravnavanim vprašanjem v izvršilnem postopku še ni izoblikovana enotna sodna praksa. Zaslediti je nasprotujoči si stališči, in sicer je v sklepu Višjega sodišča v Kopru I Ip 327/2010 z dne 15. 6. 2010 zavzeto stališče o prepovedi pobota brez soglasja delavca, v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3267/2016 z dne 21. 12. 2016 (v času odločanja v predmetni zadevi še ni objavljen) pa enako stališče, kot je zavzeto v tem sklepu.