Jedro

Načelo perpetuiranja pristojnosti, ki izvira med drugim iz načela ekonomičnosti postopka, upošteva dejstvo vložene tožbe, kar zadeva procesno področje, v tem smislu, da ob vložitvi tožbe pristojno sodišče ostane pristojno do konca postopka, čeprav se razmere, ki vplivajo na krajevno pristojnost, spremenijo. Le takrat, ko že teče stečajni postopek ta "pritegne" pravdni postopek, ki se začne med stečajnim postopkom ali zaradi njega. Obravnavana odškodninska pravda se je začela že daleč pred uvedenim stečajnim postopkom. Ali drugače povedano, krajevna pristojnost sodišča se po 63. členu ZPP določi le takrat, kadar so nastali učinki začetka stečajnega postopka pred vložitvijo tožbe.

Izrek

Krajevno pristojno sodišče za odločanje v tem sporu je Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Tožbo zaradi plačila odškodnine je tožnik vložil 19.10.1995 na Okrožno sodišče v Celju. Le-to je potem, ko je izvedelo, da je tožena stranka od 24.11.1999 v stečajnem postopku, postopek prekinilo, se izreklo za krajevno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Slednje je predlagalo vrhovnemu sodišču, naj odloči o sporu o pristojnosti, ker meni, da je krajevno pristojno sodišče, ki je začelo postopek.

V tej zadevi je pristojno sodišče, ki je začelo postopek.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (tretji odstavek 17. člena). V zvezi s pristojnostjo za spore v stečajnem postopku pa določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek (63. člen ZPP). Kar dva zakonska razloga sta torej v tej zadevi, ki ne zahtevata niti ne omogočata sodišču, ki je začelo postopek, da bi se izreklo za krajevno nepristojno. Načelo perpetuiranja pristojnosti, ki izvira med drugim iz načela ekonomičnosti postopka, upošteva dejstvo vložene tožbe, kar zadeva procesno področje, v tem smislu, da ob vložitvi tožbe pristojno sodišče ostane pristojno do konca postopka, čeprav se razmere, ki vplivajo na krajevno pristojnost, spremenijo. V tej zadevi pa niti ne gre za slednje. Le takrat, ko že teče stečajni postopek ta "pritegne" pravdni postopek, ki se začne med stečajnim postopkom ali zaradi njega. Obravnavana odškodninska pravda se je začela že daleč pred uvedenim stečajnim postopkom. Ali drugače povedano, krajevna pristojnost sodišča se po 63. členu ZPP določi le takrat, kadar so nastali učinki začetka stečajnega postopka pred vložitvijo tožbe.

Spričo povedanega je moralo vrhovno sodišče (drugi odstavek 25. člena ZPP) v tem sporu o pristojnosti odločiti, da je krajevno pristojno sodišče, ki je bilo tako pristojno ob vložitvi tožbe.