Jedro

Čeprav je po podatkih Upravne enote udeleženka postopka lastnica osebnega avtomobila, ki je predmet začasnega zavarovanja, je sodišče glede na izsledke prikritih ukrepov utemeljeno sklepalo, da gre le za formalno lastništvo in da sta dejanska lastnika osebnega avtomobila obdolženca. Prestreženi pogovori med obdolženko in udeleženko postopka pa tudi izkazujejo, da je slednja vedela, da sredstva, s katerimi je bil opravljen nakup vozila, izvirajo iz kaznivega dejanja. S tem pa je po presoji pritožbenega sodišča podana situacija, ki jo predvideva tretji oz. četrti odstavek 75. člena KZ-1.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolžene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom, na podlagi prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 502. člena ZKP, prvim odstavkom 502.a člena ZKP, prvim, drugim in tretjim odstavkom 502.b člena ZKP ter v zvezi z 272. in prvim odstavkom 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-1), začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, odrejeno s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani X Kpr 38981/2016 z dne 4. 11. 2016 in podaljšano s sklepom X Kpr 38981/2016 z dne 1. 2. 2017, katerega vsebina je, da se Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve prepove odtujiti in obremeniti vozilo znamke BMW, tip ..., reg. št. .., št. šasije ..., datum prve registracije ... 2008, vozilo je bilo iz prometa odjavljeno 10. 10. 2016, ocenjeno na 16.990,00 EUR, katerega lastnik je udeleženka postopka B. B., s stalnim prebivališčem ..., državljanka Republike Slovenije, in sicer imetnici ali komu drugemu po njenem nalogu ali pooblastilu ter se odredi vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v register osebnih vozil, po vloženi obtožnici podaljšalo za šest mesecev, to je do 16. 9. 2017. 2. Zoper sklep se pritožujejo zagovorniki obdolžene A. A. zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Višjemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi in predlog Specializiranega državnega tožilstva RS za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo je odgovorila višja državna tožilka ter predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb obdolženkinih zagovornikov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženka storila očitani ji kaznivi dejanji, s katerima je bila pridobljena protipravna premoženjska korist, da je podana konkretna nevarnost, da bi obdolženka sama ali preko fiktivne lastnice, udeleženke B. B., s premoženjem, ki je predmet tega začasnega zavarovanja, razpolagala tako, da bi onemogočila ali precej otežila odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi v primeru izreka obsodilne sodbe ter da je podano sorazmerje med višino protipravno pridobljene premoženjske koristi ter vrednostjo premoženja, na katerem se podaljšuje začasno zavarovanje. Zato je utemeljeno ugodilo predlogu državnega tožilstva in po vložitvi obtožnice podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi za šest mesecev, to je do 16. 9. 2017. 6. Nobenega dvoma sicer ni, da je v javnih evidencah kot lastnica osebnega vozila znamke BMW, ki je predmet začasnega zavarovanja, zabeležena obdolženkina mati, udeleženka B. B., vendar je sodišče utemeljeno sklepalo, da gre za formalno lastništvo oz. da sta dejanska lastnika in uporabnika tega vozila obdolžena partnerja A. A. in C. C. Iz podatkov Upravne enote ... namreč izhaja, da je bil pred lastništvom udeleženke B. B. lastnik predmetnega osebnega vozila obdolženi C. C. in sicer le en teden, pri čemer pa vozila ni registriral ter da je bilo nato vozilo odjavljeno iz prometa 10. 10. 2016 in nato ponujeno v prodajo, to pa je le dva tedna po tem, ko je bila obdolženima A. A. in C. C. odvzeta prostost. Upoštevaje navedeno ter v točki 36 izpodbijanega sklepa povzeti poročili o tajnem delovanju z dne 5. 8. 2016 in 8. 9. 2016 je tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno sklepati, da sta bila dejanska lastnika in uporabnika predmetnega vozila obdolžena A. A. in C. C., lastništvo pa je bilo pisano na udeleženko postopka le formalno, z namenom skrivanja izvora denarja. Glede na prestrežene pogovore med obdolženo A. A. in udeleženko postopka B. B. pa je tudi izkazano, da naj bi slednja vedela, s kakšnim poslom se ukvarja obdolženka A. A., torej naj bi ji bil poznan tudi izvor finančnih sredstev oz. premoženja obdolženka. S tem pa je po mnenju pritožbenega sodišča podana situacija, ki jo predvideva tretji oz. četrti odstavek 75. člena KZ-1. Kot je bilo že povedano, je sodišče prve stopnje glede na predstavljeno dokazno gradivo utemeljeno zaključilo, da je udeleženka postopka B. B. le formalna lastnica predmetnega vozila oz. z drugimi besedami povedano, je postala lastnica tega vozila ne da bi ga plačala, saj sta to očitno storila obdolžena A. A. in C. C., pri čemer naj bi udeleženka B. B. vedela, da sredstva, s katerimi je bil opravljen nakup predmetnega vozila, izvirajo iz kaznivega dejanja. Zato sodišče zavrača pritožbeni očitek, da je sodišče z izpodbijanim sklepom neutemeljeno in nezakonito poseglo v lastninsko pravico B. B. 7. V 37. točki izpodbijanega sklepa pa je sodišče tudi navedlo dokazno podprte in prepričljive argumente, na podlagi katerih je ocenilo, da sta tako obdolženka A. A., kakor tudi njen partner, obdolženi C. C., sredstva za nakup predmetnega vozila pridobila z očitano kriminalno dejavnostjo. Tega zaključka pa povsem pavšalna, posplošena pritožbena navedba, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja nikakršna razlaga glede tega, zakaj naj bi predmetno vozilo sploh predstavljalo obdolženkino protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ne more izpodbiti.

8. Tudi glede sorazmernosti med višino protipravno pridobljene koristi ter vrednostjo premoženja, na katerem se podaljšuje začasno zavarovanje, ima izpodbijani sklep dovolj prepričljive razloge v 40. točki sklepa, ki jih tudi v zvezi s tem le golo pritožbeno zatrjevanje, da je predmetni sklep nesorazmeren glede na obseg in pomen premoženja, ki je predmet podaljšanja začasnega zavarovanja, ne more omajati.

9. Po vsem navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornikov obdolžene A. A. zavrnilo kot neutemeljeno.