Jedro

V tretjem odstavku tar. št. 4102 ZOdvT je določeno, da v predhodnem postopku in na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. To pomeni, da nagrada po tej tarifni številki nastane le enkrat, če se na primer odvetnik v predhodnem postopku udeleži treh preiskovalnih in drugih uradnih dejanj izven glavne obravnave. Iz prilog upravnega spisa izhaja, da v konkretnem primeru glavna obravnavna ni bila opravljena, ampak je bil opravljen predobravnavni narok in narok izrek kazenske sankcije. Glede na navedeno, se sodišče strinja s toženo stranko, da predobravnavnega naroka in naroka za izrek kazenske sankcije ni mogoče enačiti z glavno obravnavno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom sklenila, da se odvetniku A.A. (v nadaljevanju tožnik) prizna nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 1432/2015 z dne 22. 6. 2015 v višini 500,32 EUR. Navedeni znesek se poveča še za 22 % DDV in skupno znaša 610,39 EUR, višji zahtevek pa zavrne.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka navedla, da je bila upravičencu, B.B., dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani V K 27561/2011, zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 234.a člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Tožnik je pravočasno vrnil napotnico ter predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada in potrebni izdatki ter 22 % DDV, v skupni višini 951,99 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka tožniku po tar. št. 4100 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) priznala osnovno nagrado za prvo seznanitev s kazensko zadevo v višini 90,00 EUR, po tar. št. 4320 ZOdvT nagrado za postopek pred sodiščem I. stopnje v višini 80,00 EUR in po tar. št. 4102 ZOdvT enotno nagrado za zastopanje upravičenca na dveh predobravnavnih narokih in enem naroku za izrek kazenske sankcije v višini 75,00 EUR. Tožena stranka dodaja, da se po ustaljeni sodni praksi predobravnavni narok in narok za izrek kazenske sankcije štejeta kot naroka izven glavne obravnave po tar. št. 4102 ZOdvT, v predhodnem postopku. Na vsaki stopnji postopka odvetniku pripada po tar. št. 4102 ZOdvT za udeležbo na do treh zaslišanjih ali drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave nagrada samo enkrat. Kot potrebne izdatke je tožena stranka odvetniku priznala po tar. št. 6002 ZOdvT pavšalne izdatke za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20,00 EUR. Po tar. št. 6003 ZOdvT je tožniku priznala še potrebne izdatke iz naslova kilometrine v skupni višini 235,32 EUR (636 km x 0,37 EUR) za trikratno pot iz tožnikove pisarne v Brežicah na Okrožno sodišče v Ljubljani in nazaj, zaradi posveta z obdolžencem v priporu 2. 7. 2015 in zaradi dvakratne udeležbe na naroku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pri tem je na podlagi razpoložljivih spletnih podatkov AMZS ugotovila, da znaša najbližja cestna razdalja med Brežicami in središčem Ljubljane v eno smer 106 km. Skupna višina priznane nagrade in vseh potrebnih izdatkov z obračunanim DDV tako znaša 610,39 EUR.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu ne strinja. Meni, da je tožena stranka neutemeljeno zavrnila priglašeno nagrado za predobravnavni narok z dne 19. 12. 2016 v znesku 140,00 EUR ter nagrado na narok za izrek kazenske sankcije z dne 19. 1. 2016 v znesku 140,00 EUR in priznala zgolj enotno nagrado za zastopanje na naroku v predhodnem postopku izven glavne obravnave v znesku 75,00 EUR. Tožena stranka je priglašeno nagrado presojala po tar. št. 4102 ZOdvT, ki pa se uporablja zgolj za odmero nagrad za udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave. V obravnavanem primeru bi tožena stranka morala pri odmeri nagrade uporabiti tar. št. 4322 ZOdvT, po kateri pripada nagrada na narok za dan obravnave. Gre za predobravnavni narok in narok za izrek kazenske sankcije, ki sta oba del kazenskega postopka in nista dejanji v predkazenskem postopku ali dejanji izven glavne obravnave. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da tožniku poleg že priznanih stroškov in nagrade v tej točki sklepa, prizna še 341,60 EUR, podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi – op. sodišča) ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. V vsakem primeru pa je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ter dodaja, da odmera nagrade po tar. št. 4322 ZOdvT v takšnem primeru ni mogoča, saj nagrada za narok po tej tarifni številki nastane za vsak dan glavne obravnave, glavna obravnava pa v tem primeru ni bila opravljena. Predobravnavni narok ni bil predviden kot dan glavne obravnave, pa tudi sicer predobravnavnega naroka vsebinsko ni mogoče enačiti z glavno obravnavo, na kateri se izvajajo dokazi na podlagi načela konktradiktornosti kazenskega postopka.

5. V pripravljalni vlogi tožnik prereka navedbe tožene stranke, ter dodaja, da se tožena stranka sklicuje na stališče sodne prakse, pri tem pa ne navede iz katerih odločb sodišča bi to izhajalo, zato izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Prav tako je obrazložitev izpodbijanega sklepa pavšalna in ne omogoča tožniku, da bi jo preveril iz vidika priznanih in nepriznanih stroškov. Tožena stranka se tudi ni izrekla o vseh priglašenih stroških. Stališče tožene stranke, da ni bila opravljena glavna obravnava je napačno. Že na podlagi dejstva, da je bil tožnik z odločbo upravičencu določen za zastopanje v kazenskem postopku na I. stopnji napotuje na tar. št. 4322 ZOdvt in ne na uporabo tar. št. 4102 ZOdvT.

6. Stranka z interesom, B.B., na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila z odločbo tožene stranke Bpp 1432/2015 z dne 22. 6. 2015 upravičencu dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani V K 27561/2011, zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 234.a člena KZ-1, ter da je tožnik pravočasno priglasil stroške postopka.

9. V zadevi je sporna odmera stroškov nudenja BPP, in sicer je sporno ali je tožena stranka pravilno izračunala in izplačala stroške tožniku za nudenje BPP, na podlagi v tej zadevi obravnavane napotnice za pravno svetovanje in zastopanje v predmetni zadevi. Na podlagi šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP. V zadevi je torej sporno, ali se tožniku prizna nagrada za predobravnavni narok z dne 19. 12. 2016 in nagrada za narok za izrek kazenske sankcije z 19. 1. 2017 po tar. št. 4102 ZOdvT, kakor je stroške odmerila tožena stranka, ali pa se prizna nagrada po tar. št. 4322, kot je predlagal tožnik.

10. V ZOdvT v 4. delu – Kazenski postopek so v 1. poglavju opredeljene Splošne nagrade. V tretjem odstavku tar. št. 4102 ZOdvT je določeno, da v predhodnem postopku in na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. To pomeni, da nagrada po tej tarifni številki nastane le enkrat, če se na primer odvetnik v predhodnem postopku udeleži treh preiskovalnih in drugih uradnih dejanj izven glavne obravnave. Tar. št. 4322 ZodvT, na katero se sklicuje tožnik, pa se nanaša na nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave. Iz prilog upravnega spisa izhaja, da v konkretnem primeru glavna obravnavna ni bila opravljena, ampak je bil opravljen predobravnavni narok in narok izrek kazenske sankcije. Glede na navedeno, se sodišče strinja s toženo stranko, da predobravnavnega naroka in naroka za izrek kazenske sankcije ni mogoče enačiti z glavno obravnavno. Sodišče tako ne more slediti tožnikovemu ugovoru, da bi tožena stranka morala za predobravnavni narok in za narok za izrek kazenske sankcije priznati nagrado v skupni višini 280,00 EUR (2 x po 140,00 EUR – po tar. št. 4322 ZOdvT – kot nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave). Po povedanem je tožena stranka v tem delu pravilno odločila, ko je tožniku priznala eno nagrado za udeležbo na treh preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave po tar. št. 4102 ZOdvT v višini 75,00 EUR.

11. Tožnik se v pripravljalni vlogi sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS I U 1211/2010 z dne 27. 10. 2010, vendar sklicevanje na navedeno sodbo v konkretnem primeru ni upoštevno. V primeru, na katerega se sklicuje tožnik, je sodišče tožbi ugodilo iz razloga, ker tožena stranka tožniku ni priznala nagrade za opravljeni dve glavni obravnavi. Ker pa v konkretnem primeru glavna obravnava ni bila opravljena, je tožnikovo sklicevanje na navedeno sodbo irelevantno. Prav tako sodišče zavrača tožnikov ugovor, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Tožena stranka je po presoji sodišča v izpodbijanem sklepu navedla jasne, logične in prepričljive razloge za svojo odločitev, zakaj se v konkretnem primeru uporabi tar. št. 4102 ZOdvT.

12. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, ker so bili relevantni dokazi izvedeni in pravilno presojani že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (59. člen v povezavi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

14. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.