Jedro

Tožeča stranka bi morala oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z 217. členom ZFPPIPP. V konkretnem primeru je namreč nastala procesna situacija, ki jo ureja navedena določba ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške, toženi stranki je dolžna v 15-tih dneh plačati stroške postopka z odgovorom na pritožbo v znesku 419,98 EUR z zakonskimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo (1. točka izreka). Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti 342,70 EUR pravdnih stroškov, v roku 15-tih dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (2. točka izreka). Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je bil 1. 12. 2011 s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu St .../2011 začet stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe K. d. o. o. (tožeča stranka). Terjatev po tožbi izvira iz pogodbe št. 396/08-G z dodatkom številka 1 (v nadaljevanju: pogodba), sklenjene med pravdnima strankama 4. 8. 2009 za izvedbo vodno gospodarskih ureditev in meteorne kanalizacije na projektu A. Na podlagi pogodbe je tožeča stranka opravila vsa gradbena dela, tožena stranka pa ji še vedno dolguje 33.964,52 EUR. Nad toženo stranko je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St .../2012 z dne 22. 11. 2012 pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Zato tožeča od tožene stranke v skladu s potrjeno prisilno poravnavo zahteva znesek 18.340,84 EUR z rokom plačila 11.12.2016. Tožeča stranka ni v skladu z drugim odstavkom 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) posebej izkazala, da ima pravno korist od vložitve te tožbe. V postopku prisilne poravnave, ki je tekel nad toženo stranko napotitev na pravdo za ugotovitev prerekanih terjatev ni predpisana in posledično ni izkazan njen pravni interes po posebnih predpisih (drugi odstavek 181. člena ZPP). Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zavrglo.

2. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in naloži toženi stranki v plačilo pritožbene stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Kot bistvene pritožbene razloge je navedla naslednje: - tožeča stranka je že v tožbi zatrjevala in z listinami dokazovala svoj pravni interes za vložitev tožbe; - terjatev tožeče stranke, ki je bila prijavljena v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko (pod zap. št. 133) ni bila priznana; - v postopku stečaja nad tožečo stranko je terjatev del stečajne mase in je pomembno, da se dokončno uredi pravno razmerje med strankama in sicer ali vtoževana terjatev obstaja in v kakšni višini ter zapadlost terjatev; - s tožbo bo tožeča stranka pridobila možnost poplačila svoje terjatve, ker je v tretjem odstavku potrjene prisilne poravnave določena dolžnost tožene stranke za poplačilo terjatev na katere vpliva prisilna poravnava.

Sodišče se do teh trditev ni opredelilo in je podana absolutna bistvena postopkovna kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z odločitvijo v tem sporu bo med pravdnima strankama razrešeno sporno razmerje, tožeča stranka bo oblikovala stečajno maso in dobila proti toženi stranki izvršilni naslov za izterjavo terjatve po njeni zapadlosti.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi ter naloži tožeči stranki povrnitev pritožbenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poudarila je, da bi morala tožeča stranka v skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP v zvezi z 217. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) poleg ugotovitvenega postaviti tudi dajatveni zahtevek, česar ni storila. Tožeča stranka torej ni imela pravnega interesa le za ugotovitveni zahtevek. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožeča stranka je v tožbeni trditveni podlagi pojasnila pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Zato sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenemu očitku, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo njenih trditev na 3. strani tožbe (list. št. 2). Tožeča stranka je dejansko zatrjevala, da v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko, njena terjatev, ki je bila prijavljena pod zap. št. 133, ni bila priznana in nanjo tudi ni učinkovala pravnomočna potrjena prisilna poravnava. Zato je bila prisiljena uveljavljati terjatev od tožene stranke s tožbo in je izkazala svoj pravni interes za njeno vložitev. Ne glede na napačne in tudi nepopolne razloge izpodbijanega sklepa, je bil njegov preizkus vseeno mogoč. Zato nista podani uveljavljani absolutni bistveni postopkovni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Glede na razloženo, je odločitev sodišča prve stopnje vseeno pravilna. Tožeča stranka bi namreč morala oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z 217. členom ZFPPIPP. V konkretnem primeru je namreč nastala procesna situacija, ki jo ureja navedena določba ZFPPIPP.(1)

8. Sodišče je vezano in odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Glede vezanosti sodišča na zahtevek ne velja niti pravilo o pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP) niti materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP). Zato sodišče ne sme stranki predlagati, naj spremeni tožbeni zahtevek. Tudi vsebinske nepravilnosti opredelitve tožbenega zahtevka ni mogoče odpravljati z vrnitvijo tožbe v popravo po 108. členu ZPP.(2)

9. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana niti katera od ostalih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške. Mora pa jih povrniti toženi stranki in sicer za sestavo odgovora na pritožbo po 1. točki tar. št. 21 Odvetniške tarife (OT) v znesku 750 točk (krat 0,459 je 344,25 EUR) in 22 % DDV, ker je njen pooblaščenec zavezanec za DDV v znesku 76,73 EUR, skupaj 419,98 EUR. Če pravdnih stroškov tožeča stranka toženi ne bo plačala pravočasno v paricijskem roku, bo dolžna plačati še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

Op. št. (1): 217. člena ZFPPIPP določa: če sodišče ali drug pristojni državni organ po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku ali porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja z odločbo: 1. ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in 2. insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, v rokih in z obrestmi določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.

Op. št. (2): Več glej A. Galič: V Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2010, stran 36.