Jedro

Tržni inšpektor nima podlage za izdajo inšpekcijske odločbe, s katero prepove opravljanje gostinske dejavnosti tožniku, kateremu je poteklo začasno obrtno dovoljenje, če je ta še pred potekom obrtnega dovoljenja prosil za njegovo podaljšanje in mu je bila odločba o podaljšanju začasnega obrtnega dovoljenja vročena pred izdajo inšpekcijske odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiškega tržnega inšpektorata z dne 28.6.1994 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo tržne inšpekcije Občinskega inšpektorata z dne 31.5.1994, s katero je navedeni prvostopni organ tožniku prepovedal opravljati gostinsko dejavnost. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da, ker je bilo pri inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da je tožnik v gostinskem obratu Kava bar opravljal gostinsko dejavnost v času od 15.5.1994 do 31.5.1994, ko za opravljanje te dejavnosti ni imel ustreznega dovoljenja upravnega organa, je inšpekcijski ukrep utemeljen. Tožniku je namreč začasno obrtno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti poteklo, tako da od dne 15.5.1994 ni imel več dovoljenja za opravljanje navedene dejavnosti. Tožena stranka se v odločbi sklicuje na določbo 2. odstavka 4. člena Zakona o tržni inšpekciji, 75. člena Zakona o gospodarskih družbah, 3. člen Zakona o gostinski dejavnosti ter 90. člen Obrtnega zakona. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da je tožnik vložil prošnjo za podaljšanje začasnega obrtnega dovoljenja in je podaljšanje začasnega obrtnega dovoljenja predhodno vprašanje, tožena stranka navaja, da je neutemeljen. Opravljanje dejavnosti brez ustreznega dovoljenja je nezakonito in torej nedovoljeno.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi razlogov iz 3. točke 10. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS). Meni, da tožena stranka neutemeljeno ni upoštevala pritožbene navedbe, da je rešitev njegove vloge za podaljšanje začasnega obrtnega dovoljenja predhodno vprašanje. Navaja, da je upravni organ njegovi vlogi ugodil in z odločbo z dne 3.6.1994 podaljšal začasno obrtno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v njegovem lokalu do 31.12.1994, in sicer za nazaj od 14.5.1994. Zato je napačna ugotovitev tožene stranke, da to dejavnost opravlja brez ustreznega dovoljenja.

Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen inšpekcijski ukrep, s katerim je bilo tožniku prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti. Navedeni inšpekcijski ukrep je predviden v določbi 2. odstavka 4. člena Zakona o tržni inšpekciji (Ur.l.SRS, št. 27/74). Po tej določbi tržni inšpektor, če ugotovi, da se opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja, izda odločbo, s katero prepove tako dejavnost. Iz podatkov spisa izhaja in tudi ni sporno, da je bilo tožniku izdano začasno obrtno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v kava baru za čas do 14.5.1994, in je bilo na prošnjo tožnika podaljšano z odločbo Sekretariata za gospodarstvo z dne 3.6.1994 do 31.12.1994. Zato je sicer pravilna ugotovitev tožene stranke, da je tožnik določen čas opravljal gostinsko dejavnost brez dovoljenja, vendar pa iz podatkov spisa ni razvidno, ali je tako dejansko stanje, ki je podlaga za sporni inšpekcijski ukrep, obstajalo tudi ob vročitvi sporne inšpekcijske odločbe tožniku. Pa presoji sodišča je namreč v tem primeru, ko ni sporno, da je tožnik pred potekom začasnega obrtnega dovoljenja in pred izdajo inšpekcijske odločbe, vložil prošnjo za njegovo podaljšanje, pomembno, ali je bila tožniku inšpekcijska odločba vročena pred vročitvijo odločbe o podaljšanju začasnega obrtnega dovoljenja, ali po njej. O tem pa med upravnimi spisi ni podatkov. Ker torej na podlagi predloženih upravnih spisov ni mogoče ugotoviti, ali je ob vročitvi sporne inšpekcijske odločbe tožniku obstajalo dejansko stanje, ki je po navedeni zakonski določbi podlaga za izdajo te odločbe, sodišče ni moglo rešiti spora. Tožnik se sicer moti, ko meni, da odločba, s katero mu je bilo podaljšano obrtno dovoljenje, velja tudi za nazaj, to je od 14.5.1994 dalje. Začasno obrtno dovoljenje je namreč odločba, katere veljavnost je časovno omejena. Zato vsako podaljšanje veljavnosti take odločbe v bistvu pomeni novo odločanje oziroma izdajo odločbe v novi upravni stvari. Na novo se namreč ugotavlja, ali še obstajajo pravno pomembna dejstva, ki opravičujejo podaljšanje take odločbe. Zato je po presoji sodišča v obravnavanem primeru odločilno, kdaj je bila ta odločba vročena tožniku in v primeru, da je bila tožniku vročena pred vročitvijo inšpekcijske odločbe, za sporni inšpekcijski ukrep ni bilo podlage.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.1/91-I in 45/I-94).