Jedro

Predlagatelj je s stopnjo verjetnosti uspel izkazati stanje upniške zamude na strani nasprotnega udeleženca, kar je eden od pogojev, da lahko opravi nadomestno izpolnitev svoje obveznosti s položitvijo pred sodiščem.

V postopku odločanja o sodnem depozitu je sodišče vezano na pogoje za izročitev deponiranega zneska. Njihova pravilnost in utemeljenost bremeni predlagatelja (dolžnika). Če so določeni proti vsebini pravnega razmerja z upnikom, zadenejo dolžnika sankcije zamude oziroma neizpolnitve (nepravilne izpolnitve).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da lahko predlagatelj položi v korist nasprotnega udeleženca sodni depozit v višini 39.127,00 EUR, kar predstavlja kupnino za prodani kmetijski zemljišči po pravnomočni odločbi Upravne enote (v nadaljevanju UE), št. 330-222/2018 z dne 17. 10. 2018 (I. točka izreka). Nasprotni udeleženec sme ta znesek prevzeti pod pogojem, da predloži 1.) zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega bo razvidno, da pri prodanih nepremičninah (parcelah št. 744/1 in 744/2 obe k.o. X) ni več vpisana hipoteka in zaznamba izvršbe ter 2.) zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bo možna vknjižba bremen proste lastninske pravice v korist predlagatelja (II. točka izreka). Nasprotnega udeleženca je opozorilo, da mora deponirani znesek dvigniti v roku petih let, drugače ta pravica ugasne (III. točka izreka). Odločilo je še, da strošek sodne takse za prvo leto depozita (v višini 410,00 EUR) nosi predlagatelj, stroške nadaljnjih sodnih taks pa nasprotni udeleženec (IV. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščeni odvetniški družbi. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je predlagatelj izkazal obstoj svoje obveznosti in razloge, zaradi katerih želi položiti denar. Enostransko in arbitrarno je sledilo le njegovim navedbam. Odločba, s katero je UE odobrila pravni posel (prodajna pogodba), je res postala pravnomočna 26. 2. 2020, prodajna (dogovorjena) cena pa je znašala 39.127,00 EUR. Predlagatelj bi moral to kupnino plačati v (primernem) roku 30 dni od pravnomočnosti te odločbe, in sicer v gotovini. Ker te obveznosti ni izpolnil, ga je nasprotni udeleženec 4. 4. 2020 pozval, da jo izpolni do vključno 6. 4. 2020, drugače se bo štelo, da je prodajna pogodba razvezana po samem zakonu. Večkrat mu je pojasnil, da mora kupnino prinesti v denarju (gotovini), česar pa predlagatelj ni storil. Napačna je ugotovitev, da nasprotni udeleženec dejansko (brez utemeljenega razloga) ni želel sprejeti izpolnitve obveznosti. Zgrešeno je sklicevanje sodišča prve stopnje na kratek rok za plačilo (dva dneva), omejitev gibanja (zaradi epidemioloških razmer) ter na odsvetovano gotovinsko poslovanje. Pogoji za sodni depozit niso izpolnjeni. Predlagatelj se želi (v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava) izogniti temu, da bi prišlo do razveze prodajne pogodbe. Zlorablja institut sodnega depozita. Vložil je tožbo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, kar kaže na to, da noče plačati. V kolikor bi kupnino plačal, bi mu nasprotni udeleženec zemljiškoknjižno dovolilo izstavil. Pogoja za prevzem deponiranega zneska sta v nasprotju s pogodbenimi obveznostmi in pravnimi normami. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Pritožbi je nasprotoval, pritrjeval razlogom izpodbijanega sklepa ter predlagal zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške podanega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je predlagatelj verjetno izkazal, da ima do nasprotnega udeleženca obveznost v višini 39.127,00 EUR. To izhaja iz priložene odločbe UE št. 330-222/2018 z dne 17. 10. 2018, s katero je bil odobren pravni posel – prodajna pogodba za prodajo kmetijskih zemljišč (parcel št. 744/1 in 744/2 obe k.o. X) za kupnino v višini 39.127,00 EUR. Ta odločba je postala pravnomočna v začetku leta 2020. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno zaključilo, da nasprotni udeleženec (prodajalec) ni ravnal tako, da bi predlagatelju (kupcu) omogočil izpolnitev njegove obveznosti (plačilo kupnine). Pravilno je povzelo vsebino elektronskega sporočila z dne 9. 3. 2020, iz katerega izhaja, da se nasprotni udeleženec na pozive predlagatelja glede dokončanja tega pravnega posla (plačila kupnine in izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila) ni odzval. Prav tako je predlagatelj s tem dopisom pozval pooblaščence nasprotnega udeleženca, da mu pojasnijo njegovo dolžno ravnanje ter zaprosil za podatke o bančnem računu, kamor bi nakazal kupnino.

6. Z dopisom z dne 4. 4. 2020 (sobota) je sicer nasprotni udeleženec pozval predlagatelja, da svojo obveznost izpolni do ponedeljka 6. 4. 2020 (drugače se bo štela pogodba za razvezano), vendar je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da nasprotni udeleženec kljub tej zahtevi izpolnitve (dejansko) ni želel sprejeti. Podatka o svojem računu v tem dopisu ni sporočil, kljub temu, da je bančno nakazilo najprimernejši način izpolnitve denarnih obveznosti, še posebej če gre za relativno visoke zneske, kot v danem primeru. Povsem razumljivo je, da predlagatelj tolikšnega zneska gotovine ni hranil doma. Dvig denarja (pri bančni organizaciji) bi moral vnaprej napovedati, zato je bila izvedba gotovinskega plačila v omenjenem roku praktično neizvedljiva. Dan zatem (7. 4. 2020) je tudi vložil predmetni predlog za sodni depozit. Pritožbene navedbe, ki smiselno merijo na to, da predlagatelj svoje obveznosti ni želel izpolniti, ne prepričajo. Predlagatelj je torej s stopnjo verjetnosti uspel izkazati stanje upniške zamude na strani nasprotnega udeleženca, kar je eden od pogojev, da lahko opravi nadomestno izpolnitev svoje obveznosti s položitvijo pred sodiščem. Drugačno pritožbeno zavzemanje ne vzdrži. 7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o neveljavnosti in nepravilnosti pogojev za izročitev deponiranega zneska. V skladu s 309. členom Obligacijskega zakonika velja, da lahko dolžnik (predlagatelj) postavi določene pogoje za izročitev deponirane stvari upniku (nasprotnemu udeležencu). Takšno izpolnitev obveznosti lahko upnik sprejme (z izjavo o sprejemu depozita) ali pa ne. V postopku odločanja o sodnem depozitu je sodišče na te pogoje vezano, njihova pravilnost in utemeljenost pa bremeni predlagatelja. Če so določeni proti vsebini pravnega razmerja z upnikom, zadenejo dolžnika sankcije zamude oziroma neizpolnitve (nepravilne izpolnitve)1. 8. Ker izpodbijani sklep nima niti pomanjkljivosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1. 1 Prim. M. Juhart, Obligacijski zakonik (splošni del) s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 387.