Jedro

Po določbi prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevaje citirana zakonska merila, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, pri čemer pred odločitvijo o predlogu, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. Pravica do izjave oziroma kontradiktornost postopka mora biti v skladu s citirano zakonsko določbo obdolženemu zagotovljena v vsakem posameznem primeru in vsaki procesni fazi odločanja, da je dosledno zadoščeno njegovi ustavni pravici do izjave iz 22. člena Ustave. Ta namreč daje stranki možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih, torej tudi morebitnih novih okoliščin v času odločanja o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Zato mora biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja razvidno, da je sodišče opravilo ponovno presojo, ne pa se sklicevalo na "zastarele" podatke, kar sodišču očita zagovornik obdolženega.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega D.S. ter po uradni dolžnosti glede obdolžene pravne osebe D.M. d.o.o. se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru št. Kt/18237/2015 z dne 29. 5. 2019, za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in odredilo podaljšanje tega ukrepa, na način, kot je opisano v izreku sklepa, za čas šestih mesecev, to je do vključno dne 20. 12. 2019. 2. Zoper sklep sta se pritožila: - zagovornik obdolženega D.S., navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov in predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, - zagovornica obdolžene pravne osebe, brez navedbe pritožbenih razlogov, pri čemer iz vsebine njene pritožbe izhaja nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami in razlogi izpodbijanega sklepa. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Pritožba zagovornika obdolženega D.S. je utemeljena, ob upoštevanju privilegija pridruženja pa je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti tudi za obdolženo pravno osebo.

4. Zagovornik obdolženega D.S. navaja, da je bila slednjemu kršena njegova pravica do izjave. Sodišče prve stopnje namreč v 8 točki obrazložitve sklepa navaja, da je glede na nove navedbe obdolženega v njegovi izjasnitvi, le-to posredovalo tožilstvu, ki je v odgovoru z dne 14. 6. 2019 odgovorilo na nove navedbe obdolženega in vztrajalo pri podaljšanju začasnega zavarovanja. Sodišče prve stopnje je tem navedbam tožilstva sledilo, pri tem pa obdolženemu ni dalo možnosti, da se do odgovora tožilstva opredeli, saj njihovega odgovora, na katerega je očitno vsaj deloma oprlo svojo odločitev, ni posredovalo obdolženemu oziroma njegovemu zagovorniku. Na ta način je bila obdolženemu odvzeta pravica do izjave o predlogu tožilstva, saj je imel možnost opredelitve le do prvotnega predloga, ne pa tudi do njegove dopolnitve. Na ta način je sodišče obdolženemu očitno prekršilo njegovo pravico do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov kazenskega spisa izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru dne 29. 5. 2019 pri sodišču prve stopnje ponovno vložilo predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi obema obdolženima, za obdobje šestih mesecev. Sodišče prve stopnje je predlog državnega tožilstva vročilo v izjavo obema obdolženima, njuni izjavi pa glede na nove navedbe posredovalo tožilstvu, ki je v obrazloženem odgovoru z dne 14. 6. 2019 vztrajalo pri predlogu za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja. Sodišče prve stopnje je zatem, ne da bi zadnji obrazloženi odgovor državnega tožilstva vročilo obema obdolženima v izjavo, izdalo izpodbijani sklep.

6. Po določbi prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevaje citirana zakonska merila, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, pri čemer pred odločitvijo o predlogu, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. Pravica do izjave oziroma kontradiktornost postopka mora biti v skladu s citirano zakonsko določbo obdolženemu zagotovljena v vsakem posameznem primeru in vsaki procesni fazi odločanja, da je dosledno zadoščeno njegovi ustavni pravici do izjave iz 22. člena Ustave. Ta namreč daje stranki možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča1. 7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa v točkah 8 in 19 obrazložitve izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu državnega tožilstva očitno upoštevalo tudi dodatne navedbe v njihovem odgovoru na izjasnitev obeh obdolženih z dne 14. 6. 2019, ne da bi ta dodatni odgovor državnega tožilstva pred sprejemom odločitve posredovalo v izjavo obdolženima. Utemeljeno zato zagovornik obdolženega D.S. sodišču prve stopnje očita kršitev obdolženčeve ustavne pravice do izjave iz 22. člena Ustave.

8. Ugotovljena kršitev je brez dvoma vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje, zato je višje sodišče pritožbi zagovornika obdolženega D.S. ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Ker pa je ob odločanju o njegovi pritožbi ugotovilo, da so ti razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obdolženega, tudi v korist obdolžene pravne osebe, ki se v navedeni smeri ni pritožila, je sklep na podlagi določb prvega odstavka 403. člena in 387. člena ZKP razveljavilo tudi za to obdolženko.

9. Kljub navedenim ugotovitvam in sprejeti odločitvi, pa višje sodišče v nadaljevanju pritrjuje tudi utemeljenim pritožbenim navedbam zagovornika obdolženega D.S., da sodišče prve stopnje pri sprejemu izpodbijane odločitve ni upoštevalo novih okoliščin, ki so obstajale v času sprejema odločitve. Povsem prezrlo je, da je obtožnica že pravnomočna (v točki 13 obrazložitve sodišče prve stopnje obrazlaga obstoj utemeljenega suma na podlagi nepravnomočne obtožnice in pravnomočnega sklepa o preiskavi), saj je sodišče dne 6. 6. 2019 že opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem je bila zaslišana priča B.J., kot predstavnica oškodovanke. Zagovornik v pritožbi izpostavlja vsebino njene izpovedbe, ki naj bi pomembno vplivala na odločitev o predlogu tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja, do katere pa se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. Enako velja za pritožbene navedbe zagovornika v zvezi s sklicevanjem sodišča prve stopnje na obdolžilni predlog Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil z dne 21. 10. 2015. Obdolženi namreč zatrjuje, da je bil predmetni postopek zoper njega že ustavljen, sodišče pa se do teh njegovih pojasnil ni opredelilo oziroma jih ni upoštevalo.

10. Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih, torej tudi morebitnih novih okoliščin v času odločanja o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Zato mora biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja razvidno, da je sodišče opravilo ponovno presojo, ne pa se sklicevalo na „zastarele“ podatke, kar sodišču očita zagovornik obdolženega.

11. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku, pred sprejemom odločitve, dodatni odgovor državnega tožilstva z dne 14. 6. 2019 posredovalo obema obdolženima in zagovornikoma in jima določilo primeren rok za odgovor, nato pa o predlogu, ob upoštevanju usmeritev višjega sodišča, ponovno odločilo.

1 Odločbe Ustavnega sodišča Up-500/2015 z dne 20. 7. 2015, št. Up-564/2016 z dne 9. 5. 2019 in druge.