Jedro

Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, materialnopravne navedbe pa lahko stranke podajo vse do konca glavne obravnave, tudi v postopku v sporih majhne vrednosti, kakršen je konkretni. Sistem prekluzij za materialnopravne navedbe ne velja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu (glede zneska 750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.5.2010 dalje do plačila) potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka dolžna tožniku v roku 15 dni plačati 160,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.5.2010 do plačila; kar je tožnik zahteval več ali drugače je sodišče zavrnilo; odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti 110,48 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo in sicer le zoper odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo 750,00 EUR (povračilo stroškov ponikovalnega sistema) s pripadki. Pritožuje se iz "vseh pritožbenih razlogov" in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje, s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v izpodbijanem obsegu zavrnilo zaradi zastaranja, s čimer je očitno kot pravočasen in dopusten štelo ugovor zastaranja, ki ga je toženka podala šele v vlogi z dne 19.8.2011, v obliki poprave pisne pomote v odgovoru na tožbo. Sodišče te vloge ne bi smelo upoštevati. Ni šlo za nikakršen popravek, ampak za vsebinsko dopolnitev trditvene podlage, ki pa je bila prepozna, saj gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti. Poleg tega toženka tudi ni podala navedb oziroma dokazov, ki bi se nanašali na vprašanje zastaranja. Neutemeljenost terjatve je zatrjevala iz povsem drugih razlogov. Zato ni mogoče šteti, da je podala pravočasen materialnopravni ugovor zastaranja na podlagi predhodno pravočasno podane trditvene podlage in dokazov.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, materialnopravne navedbe pa lahko stranke podajo vse do konca glavne obravnave, tudi v postopku v sporih majhne vrednosti, kakršen je konkretni. Sistem prekluzij za materialnopravne navedbe ne velja. Sodišče prve stopnje vloge toženke, s katero je podala ugovor zastaranja, ni štelo kot popravo oziroma dopolnitev navedb v odgovoru na tožbo, pač pa je štelo, da je toženka ugovor zastaranja podala v vlogi z dne 19.8.2011 (list. št. 51), ugovor pa je, glede na zgoraj povedano, pravilno štelo za pravočasen. Tudi, če bi šlo za kršitev, pa bi šlo lahko le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje tudi v tem, da so bile trditve in dokazni predlogi v pravočasnem odgovoru na tožbo oziroma v prvi pripravljalni vlogi toženke, zadostni za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja. Toženka je navajala, da v letu 2005 ni bilo ničesar storjenega v zvezi s ponikovalnim sistemom, za kar je predlagala tudi dokaze, pri čemer negativnih dejstev sicer niti ni mogoče dokazovati, tožniku pa je uspelo dokazati, da je bil sistem delan v letu 2005, vendar že v aprilu 2005, kar pa v posledici pomeni, da je bil ugovor toženke o zastaranju tega dela terjatve, utemeljen. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v tem obsegu kot zastaran zavrnilo (335. in 346. člen Obligacijskega zakonika).

6. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

7. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča ni pripomogel, ne gre za potrebne pravdne stroške, zato stroške odgovora na pritožbo toženka nosi sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).