Jedro

Po določbi 3. člena ZPPLPS se kot nova parcela odmeri le stavbišče, na katerem stoji zgradba in šele potem se lahko predlaga vpis v etažno lastnino le za to na novo odmerjeno parcelo. Predlog za vpis etažne lastnine na parceli, ki v naravi predstavlja stavbo, dvorišče in njivo ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi in se sklep zemljiškoknjižnega referenta spremeni tako, da se zavrne zemljiškoknjižni predlog.

Izbrišejo se vpisi, ki so bili opravljeni na podlagi sklepov zemljiškoknjižnega sodnika in zemljiškoknjižnega referenta, in zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je po zemljiškoknjižnem sodniku z izpodbijanim sklepom kot neutemeljenega zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 10.2.2005 in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 1713/2004 z dne 2.2.2005, pri čemer se je zavrnitev ugovora zaznamovala v zemljiški knjigi.

Zoper sklep se je v roku pritožil nasprotni udeleženec iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi in sklep zemljiškoknjižnega referenta spremeni tako, da se zavrne zemljiškoknjižni predlog. Navaja, da je nesporno, da je pritožnik lastnik parcele št. 1384 – Zadružni dom 425 m2, dvorišče 500 m2, njiva 286 m2, k.o. K.. Prenos lastnine lahko dovoli samo zemljiškoknjižni lastnik, vknjižba lastninske pravice pa se lahko opravi le, če je izkazano pravno nasledstvo med zemljiškoknjižnim lastnikom in osebo, ki se vpisuje kot nov lastnik na isti nepremičnini. V konkretnem primeru pravno nasledstvo ni izkazano. Zato sklep o vknjižbi lastninske pravice v tem zemljiškoknjižnem postopku ne more biti dopusten. Predlagatelji ne morejo izkazati nobene legitimacije do lastnine na delu stavbe, ki stoji na parceli št. 1384 k.o. K.. Lastninsko pravico bi lahko pridobili s pravnim poslom ali sodno odločbo, pravni posel za pridobitev lastninske pravice pa lahko sklenejo samo z lastnikom nepremičnine. V obravnavanem primeru tudi ne gre za stanovanjsko stavbo, ker je zgradba Zadružni dom, v osnovnem namenu poslovna stavba, kjer v pritličju obstaja trgovinski lokal. Poleg tega je lastnik parcele št. 1384 k.o. K. pritožnik in edino on lahko razdeli svojo lastninsko pravico na nepremičnini v etažno lastnino z enostranskim pravnim poslom po členu 109 Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

Predlagatelji v odgovoru na pritožbo zavračajo pritožbene navedbe, potrjujejo pravilnost zaključkov in odločitve sodišča prve stopnje ter predlagajo zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v svojem prvem sklepu v tej zemljiškoknjižni zadevi (opr. št. I Cp 4839/2006, z dne 13.12.2006), sodišče druge stopnje ob obravnavi pritožbe pri preizkusu z njo izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti med drugim pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Ob takšnem preizkusu izpodbijane odločbe je takrat ugotovilo zmotno uporabo 3. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS) po sodišču prve stopnje, ker je dovolilo za celotno zemljišče parcelne št. 1384 k.o. K. vpis v etažno lastnino, čeprav ta nepremičnina v naravi predstavlja stavbo, dvorišče in njivo, po določbi 3. člena ZPPLPS pa se kot nova parcela odmeri le stavbišče, na katerem stoji zgradba in šele potem se lahko predlaga vpis v etažno lastnino le za to na novo odmerjeno parcelo. Sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju prej citiranega pojasnila pritožbenega sodišča ni upoštevalo in je tudi tokrat ugovor nasprotnega udeleženca kot neutemeljenega zavrnilo in s tem dovolilo vpis celotne nepremičnine parcele št. 1384 k.o. K. v nasprotju z določbo 3. člena ZPPLPS.

Ker zemljiškoknjižni predlog v tej zemljiškoknjižni zadevi za vpis etažne lastnine glede na zgoraj navedeno materialnopravno ni utemeljen in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo absolutno bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je, ne da bi se poprej opredeljevalo o pritožbenih navedbah, pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se ugovoru ugodi in se sklep zemljiškoknjižne referentke spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog kot neutemeljen zavrne, hkrati pa je dovolilo še izbris vpisov, opravljenih po izpodbijanih sklepih, in zaznambe o nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1 in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. člena ZNP).