Jedro

Organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, kar pomeni, da ni izkazana razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v sodnem postopku. Čeprav prosilka v prošnji sploh ni podala podatkov, ki bi omogočalo presojo objektivnega razloga za dodelitev BPP, je organ sklenil, da prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki pa ga glede na razloge izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. 858/2023 z dne 16. 5. 2023 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka in bistvenih navedb strank v upravnem sporu

1.Z izpodbijano odločbo je toženka prošnji A. A. (prizadete stranke v tem postopku) za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) ugodila in ji od 16. 5. 2023 dalje odobrila izredno BPP v obliki sestave in vložitve zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog DARS d. d. št. Pn430-19042/2023-1 z dne 7. 5. 2023.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je prošnja prosilke z dne 15. 5. 2023 delno utemeljena. Organ ugotavlja, da je prosilka glede na podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti upravičena do denarne socialne pomoči za čas od 1. 4. 2023 do 31. 5. 2023 na podlagi odločbe Centra za socialno delo Celje št. 1231-6484/2023-3197/3 z dne 16. 3. 2023. Glede na navedeno prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP v skladu s prvim odstavkom 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči ( v nadaljevanju ZBPP).

3.Organ nadalje ugotavlja, da prosilka izpolnjuje pogoje tudi po 24. členu ZBPP v zvezi s presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Ugotavlja, da se prosilka sicer v prošnji ni izrecno izjavila glede razlogov za vložitev zahteve za sodno varstvo. Vendar pa, ker je glede na skorajšnji potek roka za vložitev zahteve za sodno varstvo (22. 5. 2023) na dopolnitev ni bilo mogoče pozvati in ker zaproša za dodelitev BPP v postopku zaradi prekrška - skladno s pravnim poukom v plačilnem nalogu pa ima prosilka zoper njega pravico vložiti zahtevo za sodno varstvo v roku 8 dni po vročitvi plačilnega naloga (ki ga je prejela 12. 5. 2023) in glede na vloženo prošnjo za vložitev zahteve za sodno varstvo smiselno šteje, da se z izdanim plačilnim nalogom ne strinja, je organ presodil, da je dodelitev BPP prosilki v konkretni zadevi utemeljena in zadeva, za katero zaproša za dodelitev BPP, ni očitno nerazumna oz. ima vsaj minimalne možnosti za uspeh. Prosilka se z izdanim plačilnim nalogom ne strinja. Za prosilko je bistveno, da v danem roku 8 dni vloži pravno sredstvo, sicer bo plačilni nalog postal pravnomočen. Sestava zahteve za sodno varstvo kot pravnega sredstva pa je zahtevno pravno opravilo, za katero prosilka kot laik potrebuje pomoč odvetnika. Zaradi navedenega zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za prosilkin socialno ekonomski položaj, saj je prejemnica denarne socialne pomoči in ji, po njenem mnenju neutemeljeno, grozi plačilo globe za prekršek, za katerega meni, da ni utemeljen. Zato organ meni, da so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP in ji je posledično odobril njeno prošnjo za BPP.

4.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Navaja, da odločitev organa ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Organ ni pravilno upošteval določbe 24. člena ZBPP. Izpodbijana odločitev organa temelji na določbi 12. člena ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev izredne BPP, vendar pa presoja toženke glede izpolnjevanja vseh pogojev iz 24. člena ZBPP ni pravilna. Skladno z drugim odstavkom 32. člena ZBPP je prosilec dolžan v prošnji za BPP - poleg osebnih podatkov ter oblike in obsega BPP, ki jo z vlogo uveljavlja, sam navesti tudi podatke o zadevi. Prav tako je prosilec dolžan pojasniti in utemeljiti razloge, ki izkazujejo razumnost zadeve, na podlagi katerih je mogoč preizkus izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP. Tako je na prosilki breme dokazovanja razumnosti in ekonomske upravičenosti postopka (verjetnosti za uspeh) oz. breme, da v prošnji navede dovolj dejstev, ki omogočajo presojo pogojev za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Na organu pa je, da opravi vsebinsko oceno zadeve. Tega toženka ni storila. Namen BPP je v tem, da se socialno šibki osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Toženka bi morala pred dodelitvijo izredne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, ki določajo, da se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Prosilka se ni izjavila o razlogih, zaradi katerih nasprotuje predmetnemu plačilnemu nalogu. Tožnik trdi, da bi prosilka v prošnji morala vsaj z nekaj navedbami pojasniti, kaj bo v zahtevi za sodno varstvo zatrjevala in dokazovala in s tem izkazati verjetnost za uspeh v sodnem postopku oz. razumnost zadeve (ne zgolj navesti, da želi vložiti zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog in ga priložiti). Tudi 140. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v zadevah BPP) prosilcu nalaga, da svojo prošnjo ustrezno, pa čeprav laično, utemelji. Ker prosilka v prošnji ni navedla nobenih razlogov, ki bi kazali na očitno (ne)razumno zadevo oz. ki bi kazali, da prosilka v zadevi n/ima verjetnih izgledov za uspeh, presoja razumnosti postopka pravzaprav ni mogoča. Ocena toženke, da je po presoji vseh znanih dejstev in okoliščin prosilkina zahteva utemeljena, zato ne more biti in ni bila opravljena v skladu z določili 24. člena ZBPP. Zgolj gola pravica do vložitve sodnega varstva zoper plačilni nalog in skorajšnji potek roka za vložitev zahteve za sodno varstvo ne more pomeniti avtomatske upravičenosti do BPP. Tudi v sodni praksi je sprejeto stališče, da mora prosilec pojasniti svojo prošnjo za dodelitev BPP in organ za BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Toženka ni ugotovila vseh relevantnih dejstev v smislu 8. člena ZUP, kar se po 237. členu ZUP šteje za bistveno kršitev pravil postopka, posledično pa je tudi nepravilno uporabila določbo 24. člena ZBPP. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

5.Toženka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, v odgovoru na tožbo pa navaja, da res ni razpolagala z izjavo prosilke o razlogih za vložitev zahteve za sodno varstvo, vendar trenutno veljavni obrazec prošnje za dodelitev BPP ne vsebuje nobene rubrike, v kateri bi moral prosilec že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP navesti razloge za vložitev zahteve za sodno varstvo oz. rubrike, v kateri bi navajal razloge za vložitev pravnega sredstva. Prav tako tožnik očitno ni upošteval prvega odstavka 9. člena ZUP, po katerem je treba stranki, preden se izda odločba, dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanja stranke). Prav tako je treba upoštevati prvi odstavek 76. člena ZUP, ki določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Prosilki torej ni mogoče očitati, da svoje vloge ni zadostno obrazložila, predvsem pa zaradi pomanjkljive obrazložitve vloge ne sme avtomatično trpeti negativnih posledic, ne da bi bila pozvana na dopolnitev prošnje. Po četrtem odstavku 7. člena ZUP mora organ namreč tudi skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Ker pa toženka v konkretnem postopku dodelitve BPP izjave prosilke o razlogih za vložitev zahteve za sodno varstvo ni mogla pridobiti zaradi teka izjemno kratkega prekluzivnega roka za njeno vložitev, je odločilo na podlagi znanih dejstev in dokazov, torej na podlagi predloženega plačilnega naloga in izjave prosilke. V nasprotnem primeru bi namreč rok za vložitev pravnega sredstva že potekel pred odločitvijo o vloženi prošnji za dodelitev BPP. Namen instituta BPP bi se v takih primerih izvotlil. Ravno zato se je v obširni ustaljeni upravnosodni praksi izoblikovalo stališče, da je prošnjo za dodelitev BPP mogoče zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh. Pri tem pa gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Organ za BPP namreč nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti. Razlogi za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči pa morajo biti očitni, torej razpoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Tudi Vrhovno sodišče RS se je izreklo, da presoja razumnosti postopka, ki jo organu nalaga ZBPP in jo je organ dolžan izvesti, ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. V konkretni zadevi pa ni bilo očitno, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh ali da bi bila zadeva očitno nerazumna. Kot že obrazloženo, je toženka ugotovila, da se prosilka s plačilnim nalogom, zoper katerega je želela vložiti zahtevo za sodno varstvo, ne strinja, in da ima možnost, da zoper njega vloži zahtevo za sodno varstvo, saj ji rok za to še ni potekel. Prav tako je ugotovila, da je zadeva pomembna za prosilkin pravno ekonomski položaj, glede na to, da je prejemnica denarne socialne pomoči, s plačilnim nalogom pa ji je bila izrečena globa v višini 300,00 EUR. Če bi toženka od prosilke v konkretni zadevi zahtevala še dodatna pojasnila, bi prosilka zamudila rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, prav tako pa bi lahko s presojo teh pojasnil toženka prekoračila okvirje presoje pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve. Hkrati toženka pripominja, da je prosilka s svojo zahtevo za varstvo zakonitosti uspela, saj je že sam prekrškovni organ z odločbo o prekršku št. Pn430-19042/2023-3 z dne 25. 5. 2023 plačilni nalog odpravil in prosilki za storjen prekršek izrekel opomin. Zato meni, da je v konkretni zadevi ugotovila vsa relevantna dejstva v smislu 8. člena ZUP in pravilno uporabila 24. člen ZBPP. Toženka sodišču zato predlaga, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno.

6.Sodišče je tožbo in odgovor na tožbo poslalo v izjavo tudi prizadeti stranki - prosilki A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podala in ni sicer sodelovala v postopku.

K I. točki izreka

7.Tožba je utemeljena.

8.Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbah 24. in 12. člena ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev izredne BPP. Med strankama in prizadeto stranko ni sporno, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev izredne BPP. Nadalje med njimi tudi ni sporno, da prosilka v prošnji ni navedla razlogov za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper izdani ji plačilni nalog, ki ga je prejela 12. 5. 2023 (in imela rok 8 dni za vložitev pravnega sredstva zoper njega) in v zvezi s katerim je 15. 5. 2023 predlagala dodelitev BPP, kakor nadalje tudi ne, da toženka prosilke pred izdajo izpodbijane odločbe ni pozvala (niti telefonsko), naj te razloge za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper izdani ji plačilni nalog navede.

9.Izredno BPP ureja 12. člen ZBPP, in sicer določa, da se ta dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.

10.Tožnik ugovarja, da je toženka nepravilno preučila izpolnjevanje pogojev po 24. členu ZBPP in posledično neutemeljeno dodelila izredno BPP prosilki.

11.Tudi pri odločanju o dodelitvi izredne BPP je treba ugotavljati, ali je izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Takšna zakonska ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo prosilca za uspeh v postopku dopušča tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002).

12.Glede na 24. člen ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po 32. členu ZBPP pa mora prošnja za BPP vsebovati tudi podatke o zadevi.

13.Navedeno pomeni, da bi morala prosilka v prošnji za BPP o zadevi navesti ne le, da vlaga prošnjo v zvezi z izdanim plačilnim nalogom in da želi BPP za vložitev pravnega sredstva zoper njega, pač pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi organ za BPP lahko ocenil, ali bi prosilka z navedenim izrednim sredstvom lahko uspela. Resda je bil določen le 8 dnevni rok za vložitev pravnega sredstva, vendar bi lahko toženka prosilki dala krajši rok za dopolnitev nepopolne vloge oz. bi jo k dopolnitvi pozvala tudi telefonsko oz. si ob telefonskem razgovoru napisala uradni zaznamek o dopolnitvi vloge. Vendar pa toženka prosilke ni niti pozvala na dopolnitev, temveč je zgolj na podlagi njene vložene (nepopolne) prošnje sklepala o izpolnjevanju pogojev po 24. členu ZBPP in samo vložitev prošnje za BPP vzela kot znak, da ni na prvi pogled očitno, da prosilka s predlogom za vložitev pravnega sredstva ne bi imela vsaj minimalnih možnosti za uspeh, da pa zadeva očitno ni nerazumna, je dodatno utemeljila še s tem, da je za prosilko izjemnega pomena, da bo lahko s strokovno pomočjo odvetnice sestavila predlog za vložitev pravnega sredstva (za kar bo potrebovala strokovno pomoč odvetnice), kar pa je pomembno tudi za njen osebni in socialnoekonomski položaj kot prejemnice denarne socialne pomoči.

14.ZBPP opredeljuje podkriterije, po katerih se oceni zadevo, da šteje za očitno nerazumno, v tretjem odstavku 24. člena, in sicer: če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Glede na to mora prošnja za BPP navajati dejstva in okoliščine o zadevi, da organ za BPP lahko po navedenih podkriterijih oceni, ali je izpolnjen kriterij, da ne gre za očitno nerazumno zadevo, česar pa prošnja prosilke ni vsebovala, toženka pa jo k odpravi nepopolnosti vloge tudi ni pozvala.

15.Po 66. členu ZUP mora vloga med drugim obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem tudi zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog ter druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. Po 32. členu ZBPP mora prošnja za BPP vsebovati tudi podatke o zadevi. Če je vloga nepopolna, mora organ v roku 5 delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti (67. člen ZUP). Pred izdajo odločbe je namreč treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, strankam pa omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP).

16.Sodišče ugotavlja, da bi pred odločitvijo o izpolnjevanju objektivnega pogoja po 24. členu ZBPP organ za BPP skladno z 32. členom ZBPP ter s 66., 67. in 138. členom ZUP moral imeti več podatkov o zadevi, saj bi se le tako lahko v skladu s 24. členom ZBPP prepričal o izpolnjevanju pogojev glede objektivnega pogoja za dodelitev BPP, predvsem glede ne/razumnosti zadeve, posebno v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.

17.Posledično je ugotoviti, da organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP (24. člen ZBPP), kar pomeni, da ni izkazana razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v sodnem postopku. Razlog za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP ne predstavlja samo za sebe dejstvo, da prosilka potrebuje odvetnika za sestavo pravnega sredstva, kar je pomembno za njen socialnoekonomski položaj, kot je ugotavljal organ. Po ZBPP se (socialno šibkejši) osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči, imelo končni uspeh. Tudi pavšalne ugotovitve, da bi bila dodelitev BPP koristna glede na osebni in socialnoekonomski položaj prosilke, ne zadostijo zahtevi iz 24. člena ZBPP, ob tem, da prosilka v prošnji sploh ni podala podatkov, ki bi omogočali presojo objektivnega razloga za dodelitev BPP. Kljub temu pa je organ sklenil, da prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki pa ga glede na razloge izpodbijane odločbe torej ni mogoče preizkusiti.

18.Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oz. se do njih opredeli na način, da jih lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v celoti ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

19.Skladno s 24. členom ZBPP bo toženka morala najprej pozvati prosilko na odpravo pomanjkljivosti vloge glede razlogov vložitve pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog, nato pa (če bo dopolnitev vložena) opraviti presojo, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. ali ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Navedeno pomeni, da mora organ vsaj v omejenem obsegu opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve. To presojo organ za BPP (toženka) opravi na podlagi navedb prosilke v prošnji ter podatkov oz. listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP. Od prosilke, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek BPP ne more pridobiti te pomoči, namreč ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljila razloge za uspeh; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oz. kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.

20.Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v zadevi razsodilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Pooblaščena uradna oseba je v postopku z nadzorno opremo zaznala, da je voznik vozila registrskih označb ... 7. 5. 2023 ob 14:44 uri uporabljal cestninsko cesto A2 0009 BRNIK-VODICE brez veljavne elektronske vinjete, s čimer naj bi storila prekršek po določbi 1. alineje prvega odstavka 42. Zakona o cestninjenju. Na plačilnem nalogu je natisnjen tudi posnetek avtomobila in približan posnetek registrske tablice. V plačilnem nalogu ni navedene izjave prosilke.

2Sodba UPRS IV U 151/2019-7 z dne 10. 7. 2019 in sodba UPRS I U 70/1/2022-10 z dne 15. 7. 2022.

3Prvi odstavek 1. člena ZBPP: Namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

4Tako sodba UPRS II U 167/2020-11 z dne 23. 9. 2020

5Tako sodba UPRS II U 1028/2021-6 z dne 28. 7. 2021

6Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013: pristojni organ za BPP je presegel pravni standard očitne nerazumnosti revidentovega predloga in posledično napačno presodilo revidentovo izpolnjevanje objektivnega pogoja za odobritev BPP po določbi 24. člena ZBPP, in sicer je napačno presodil, da je zadeva, za katero je revident zaprosil za BPP očitno nerazumna, pri čemer bi lahko v navedenem primeru revident celo zamudil rok za pritožbo.

7Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.

8Iz sodne prakse Evropskega sodišče za človekove pravice je razvidno, da je treba v sistemu brezplačne pravne pomoči paziti, da odločanje v njem ne bo arbitrarno (Sialkowska proti Poljski, 8932/05, 22. 3. 2007). Pri tem pa ni nedopustno, če sodišče predlogu ugodi le, če presodi, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh, odločitev o tem pa ne sme biti arbitrarna (Herma proti Nemciji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009).

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 12, 24 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.