Jedro

Če sodišče meritorno razsodi po tožbi, ki je nerazumljiva ali nepopolna do te mere, da ni jasno, kaj je predmet spora, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Predmet te pravdne zadeve je plačilo 4.405,40 EUR, ki jih tožeča stranka vtožuje od tožene iz naslova uporabe dvorane. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek in ob tem razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani (izvršilno sodišče), opr. št. 8 I 2006/06014, z dne 06.11.2006, v 1. in 4. točki izreka.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži v plačilo še stroške postopka. Pritožnik navaja, da ne vtožujejo presežkov ur, temveč da so z računoma v prilogah A1 in A2 toženi stranki zaračunali stroške organizacije tekem, ki sta bili odigrani 21.2.2006 in 14.3.2006, teh stroškov pa ne gre enačiti z najemom dvorane. Navedenima računoma tožena stranka nikoli ni ugovarjala, v pravdi pa tudi ni predložila dokaza, da tekem ni odigrala, zato je zaključek sodišča, da tekme niso bile odigrane, napačen. Z drugimi računi so toženi stranki zaračunali najem dvorane v letih 2005 in 2006, na računih pa so natančno defirnirani datumi in ure uporabe, zato tudi niso potrebni nikakršni urniki. Tudi teh računov tožena stranka nikoli ni prerekala, prav tako ni dokazala, da na katerega izmed navedenih datumov ni bilo nikogar v dvorani. Sodišče se je oprlo na izjavo tožene stranke, da ji je MOL v letu 2006 sofinancirala ure, vendar so bile te odločbe izdane šele v juliju 2006,kar pomeni, da v letu 2005 in v začetku leta 2006 toženec ni imel potrdila s strani MOL, da mu sofinancirajo ure najema. Pritožba še navaja, da hokejsko leto ni enako koledarskemu, temveč se začne ob koncu slednjega (septembra), in se konča aprila prihodnje leto. Tako se toženec ni izkazal z listino, da mu je v sezoni 2005/2006 MOL namenil sofinanciranje najema dvorane, zato so mu bile dodeljene ure upoštevane v sezoni 2006/2007. Retroaktivno namreč ni bilo možno upoštevati na novo sofinanciranih ur, saj so bili že izdani računi, obračunani z DDV.

Pritožba je utemeljena.

V tem primeru se kot tožba obravnava predlog za izvršbo, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi. Obvezno vsebino tožbe določa 180. člen ZPP. Obsegati mora določen zahtevek, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga po 105. členu ZPP. Predlog za izvršbo je kot zahtevek opredelil terjatev na 4.405,40 EUR, temeljil pa je na 7 računih, ki jih zaradi lažje preglednosti lahko razdelimo v tri sklope, in sicer: Računa št. 060014 in št. 060013 za stroške tekem na dan 14.3.2006 in 21.2.2006; Račune št. 060012, št. 060011 in št. 060004 za uporabo ledene dvorane v letu 2006 (za meseca januar in februar); Računa št. 099/05 in št. 097/05 za uporabo ledene dvorane v letu 2005 (za meseca november in december).

Trditvena podlaga tožeče stranke je bila izrazito skopa. Bila je tako skopa, da tožbenega zahtevka sploh ni mogoče identificirati. V verodostojnih listinah se mešajo pojmi uporabe in najema, na naroku (29.9.2009) je govora o tem, da je bila tožeča stranka koncesionar in da je na tej podlagi upravičena zaračunavati uporabnino ter da se zahtevek nanaša na presežke ur. Ob tako nejasni in v sebi nasprotujoči si trditveni podlagi predmet spora ni jasen. Vsak zahtevek mora imeti svojo podlago, brez nje identifikacija spora ni mogoča. Zastavlja se vprašanje, kakšna je podlaga v tej zadevi (so to dejstva, ki kažejo na uporabo pogodbenih pravil in če, katerih ali morda dejstva, ki kažejo na uporabo obogatitvenih pravil in spet, če: kje so potem dejstva, ki utemeljujejo vse prvine obogatitvenega zahtevka?). Tožba v tej zadevi zato ustreza tako standardu nerazumljive kot nepopolne vloge (glej že navedeni 180. člen ZPP).

ZPP v 108. členu sodišču nalaga postopek, ki ga mora opraviti v takšnem procesnem položaju. Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti in mu za to določi rok ter ga obenem opozori, da bo v nasprotnem primeru sodišče tožbo zavrglo. Sodišče prve stopnje pa tega ni storilo, temveč je takoj po prejemu zadeve v obravnavanje razpisalo narok in se spustilo v obravnavanje. S takšnim ravnanjem je kršilo 108. člen ZPP, česar pa pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak le na predlog pritožbe. Takšnega pritožbenega predloga pa ni bilo.

Vendar: če sodišče prve stopnje meritorno razsodi po tožbi, ki je nerazumljiva ali nepopolna do te mere, da ni jasno, kaj je predmet spora, potem ni jasno, o čem je odločilo. Tako lahko postane pravnomočna odločitev v zadevi, katere predmet ni identificiran. Tak procesni položaj pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

To pa pomeni, da je z izpodbijano sodbo odločeno o zadevi, o kateri se zaradi njene odločilne pomanjkljivosti sploh ne da vsebinsko odločati, zato se tudi sodba ne more preizkusiti. Slednje je bistvena kršitev postopka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče je zato namesto zahtevane spremembe sodbe na podlagi 2. odstavka 351. člena ZPP le-to razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče najprej postopa po 108. členu ZPP in tožnika pozove na predložitev dejstev, na katera opira svoj zahtevek in s katerimi bo opredelil naravo razmerja med pravdnima strankama. Če bo tožnik tožbo dopolnil v postavljenem roku, naj se sodišče spusti v obravnavanje, sicer pa naj tožbo s sklepom zavrže. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 in naslednji).