Jedro

Ker je zavarovanec toženke opustil dolžno ravnanje (prižig luči, ki osvetljuje stopnišče) je ravnal protipravno. Z navedeno opustitvijo je namreč za goste lokala ustvaril nevarno situacijo, ker so gostje iz zgornjega, od svetlobe prihajajoče iz gostilne še zadostno osvetljenega dela stopnišča, prišli v spodnji neosvetljen (temačen) del stopnišča, po katerem je bila hoja zaradi slabe vidljivosti otežena in nevarna. Tožnica je k škodnemu dogodku (padcu po stopnišču) prispevala s tem, da sama ni prižgala luči stopnišča z zgornjim stikalom, zlasti pa s tem, da je po prihodu v temačen spodnji del stopnišča kar nadaljevala s hojo navzdol po stopnišču še v bolj temačen del in pri tem celo iskala stikalo za luči, namesto, da bi se vrnila po stopnišču navzgor ter prosila zaposlene v gostilni, da prižgejo luč na stopnišče in s tem omogočijo varno uporabo stopnišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da izrek glasi: „Zahtevek tožeče stranke je po temelju utemeljen do ene polovice.“

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo dolžna plačati 15.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2019 dalje ter ji povrniti nastale pravdne stroške (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 145,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Osrednji pritožbeni ugovor je ta, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da zavarovanec toženke (gostinec) ni postopal neskrbno pri osvetlitvi stopnišča, ki vodi do sanitarij gostilne in na katerem je ravno zaradi neosvetljenosti spodnjega dela stopnišča, padla tožnica in se telesno poškodovala. Dejstvo je, da na stopnišču niso bile prižgane luči, ki pa bi zaradi stalne (tudi dnevne) neosvetljenosti spodnjega dela stopnišča morale biti prižgane v času obratovanja gostilne. Od gostilniškega gosta pa ni za pričakovati, da bo prižgal luči, ki osvetljujejo stopnišče, ko bo šel na WC že pri zgornjem stikalu stopnišča. Spodnje stikalo stopnišča pa je bilo zaradi držala in neosvetljenosti slabo vidno in kot tako oteževalo vklop luči na stopnišču. Gostilna bi pravzaprav na takem stopnišču morala imeti samodejno vklapljanje luči, ali pa bi vsaj stikala morala biti ustrezno svetlobno označena. Tega pa v obravnavanem primeru ni bilo in zato je podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke za nastali škodni dogodek, to je padec tožnice na neosvetljenem spodnjem delu stopnišča. V tej smeri bi prvostopno sodišče moralo v dokazne namene pritegniti predlaganega izvedenca varnostne stroke, česar pa ni storilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da odloči o temelju odgovornosti brez tožničine sokrivde, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvostopno sodišče pravilno po skrbno izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo tožnico ter priče M. K. ml., M. P., A. V., T. B. in A. A. ter opravilo ogled kraja škodnega dogodka, ugotavlja, da se stopnišče v gostilni F. (nadalje gostilna), po katerem se pride iz pritličnega dela gostinskega lokala do sanitarij (te se nahajajo v spodnjih prostorih) najprej spušča ravno navzdol, nato pa se lomi v levo. Stopnišče je po svoji celotni dolžini ob desni strani (gledano od zgoraj navzdol) opremljeno z masivnim lesenim oprijemalom. Stopnišče je opremljeno z dvema lučema in je ob prižganih lučeh preglednost (vidljivost) celotnega stopnišča zelo dobra. Luči stopnišča se ne prižigajo samodejno. Eno stikalo je na vrhu stopnic, konec stopnic (v spodnji etaži) pa je še eno stikalo (to se nahaja delno za masivnim lesenim oprijemalom). Stikali sta navadni in nista opremljeni z lučkami za vidno zaznavo stikal. Vidljivost pri hoji po stopnicah navzdol ob ugasnjenih lučeh se poslabša od enajste stopnice naprej (to je v delu, kjer se stopnišče lomi v levo), vendar se da ob previdni hoji z gledanjem pod noge in ob oprijemanju ograje ob stopnicah videti nadaljnje posamezne stopnice vse do izteka stopnic, ker so na stopnicah nameščeni črni protizdrsni trakovi, s pomočjo katerih se lahko orientira, kje je zaključek posamezne stopnice.1 V času škodnega dogodka luči na stopnišču, ki so sicer delovale, niso bile prižgane in zato je bil spodnji del stopnišča temačen. Tožnica luči na stopnišču z zgornjim stikalom ni prižgala, in ko je prišla iz zgornjega od svetlobe iz lokala osvetljenega dela stopnišča v spodnji temačni (mračni) del stopnišča, je na tretji stopnici, gledano od spodaj navzgor, pričela iskati in tipati za stikalom luči. Pri tem opravilu pa je ob premikanju (hoji) po stopnišču navzdol spregledala zadnjo stopnico pred podestom, stopila v prazno naprej in padla. Iz navedenih razlogov je pravilna presoja prvostopnega sodišča, da je vzrok padca tožnice po stopnišču temačnost in zaradi tega slaba vidljivost spodnjega dela stopnišča zaradi neosvetljenosti stopnišča. Stopnišče ob tožničinem padcu ni bilo razsvetljeno.

6. Pravilno je tudi materialno pravno izhodišče prvostopnega sodišča, in sicer, da je za odločitev o tožbenem zahtevku potrebno izhajati iz temeljnega načela obligacijskega prava, da se je vsak dolžan držati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo iz 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki je izvedeno v določbi prvega odstavka 131. člena OZ, ki nalaga povzročitelju škode obveznost povrnitve škode, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Ker se odgovornost za škodo v obravnavani zadevi presoja po krivdnem načelu, morajo biti za utemeljenost tožbenega zahtevka podane vse štiri predpostavke odškodninskega delikta, to je nedopustno ravnanje oz. škodljivo dejstvo, nastanek nedopustne škode, vzročna zveza in odgovornost povzročitelja škode. Dokazno breme za prve tri predpostavke je na tožeči stranki, krivda se predpostavlja. Kadar je vzrok za nastanek škode opustitev, ni naravne vzročne zveze. Podana je lahko pravno relevantna vzročna zveza, ki je vrednotno vzpostavljena s pomočjo teorije o vzročnosti ratio legis2. Opustitev je tako upoštevna, če pravni red naslovniku nalaga določeno dolžnostno ravnanje. Z opustitvijo se torej krši pravilo, ki usmerja k določenemu vedenju in ravnanju. Iz splošne prepovedi povzročanja škode pa nadalje izhaja, da ni potrebno, da bi bilo neko ravnanje (storitev ali opustitev) posebej zapovedano ali prepovedano s pravno normo ali pravilih stroke, ki urejajo določen tip ravnanja, temveč za odškodninsko odgovornost v načelu zadošča že takšno ravnanje, ki je na splošno nedopustno. Zato mora sodišče glede na okoliščine posameznega primera ugotoviti, ali je odgovorna oseba opustila dolžno skrbnost, ki ji jo bodisi nalagajo posebni predpisi, bodisi ta izhaja iz splošnega načela prepovedi povzročanja škode. Če take kršitve ni, ne moremo govoriti o protipravnem oz. nedopustnem ravnanju in tudi ne o krivdi oškodovalca.

7. Zmotna je materialno pravna presoja prvostopnega sodišča, da zavarovanec tožene stranke z opustitvijo prižiga luči na stopnišču in s tem povezane osvetljenosti celotnega stopnišča, ni ravnal protipravno oz. nedopustno. Po presoji pritožbenega sodišča je s takim postopanjem kršil v pravnem redu določeno pravilo, ki usmerja k osvetlitvi stopnišča. Po določbi 13. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 21/2014 z dne 28. 3. 2014) morajo biti hodniki (ti spadajo med komunikacijske poti v gostilni, med katere spadajo še stopnišča in dvigala) osvetljeni. Temu pravilu pa zavarovanec tožene stranke v obravnavanem primeru ni zadostil, ker luči na hodniku stopnišča niso bile prižgane, zaradi česar je bil spodnji del stopnišča temačen in s tem nevaren za hojo, kot je že obrazloženo. Ker je zavarovanec toženke opustil dolžno ravnanje (prižig luči, ki osvetljuje stopnišče) je ravnal protipravno. Z navedeno opustitvijo je namreč za goste lokala ustvaril nevarno situacijo, ker so gostje iz zgornjega, od svetlobe prihajajoče iz gostilne še zadostno osvetljenega dela stopnišča, prišli v spodnji neosvetljen (temačen) del stopnišča, po katerem je bila hoja zaradi slabe vidljivosti otežena in nevarna. To izhaja že iz izpovedbe zavarovanca toženke, ki je povedal, da so bile praviloma luči na stopnišču vedno prižgane ravno zaradi slabe vidljivosti v spodnjem delu stopnišča, priča A. A. (natakarica) pa je povedala, da je tožnico slišala klicati na pomoč „in je odhitela navzdol po stopnicah, ter tudi sama po stopnicah navzdol tekla po temi“. Iz navedenega razloga bi zavarovanec tožene stranke moral ne glede na s Pravilnikom predpisanim pravilom že iz razloga skrbnosti dobrega strokovnjaka3 poskrbeti, da bi bile luči na navedenem stopnišču vedno v času obratovanja lokala prižgane in osvetljevati celotno stopnišče. Zadostne skrbnosti pa ni izpolnil že s tem, da je za prižig luči namestil križni stikali na zgornjem in spodnjem delu stopnišča, ker od gostov gostilne (zlasti ne od tistih, ki v gostilno ne zahajajo redno), ni pričakovati, da bodo v primeru izključene razsvetljave prižgali luči na stopnišču s stikalom na zgornjem, še preglednem delu stopnišča. Glede na temačnost stopnišča v njegovem spodnjem delu v primeru neprižganih luči je zavarovanec tožene stranke ob skrbnosti dobrega strokovnjaka lahko predvidel, da zaradi temačnosti spodnjega dela stopnišča lahko pride do padca gosta po stopnišču. To pa se je v obravnavanem primeru tudi dejansko zgodilo. Zavarovanec toženke je z opustitvijo prižiga luči na stopnišču ravnal protipravno oz. nedopustno. Zaradi navedenega nedopustnega ravnanja je tožnica padla po stopnišču in utrpela nepremoženjsko škodo. Podana je krivdna odgovornost zavarovanca toženke in s tem toženke, pri kateri je gostinec imel zavarovano civilno odškodninsko odgovornost. 8. Prvostopno sodišče ima prav, da je tudi tožnica pri uporabi stopnišča postopala neskrbno, vendar ne v taki meri, da bi to izključevalo odškodninsko odgovornost zavarovanca toženke in s tem toženke, kot je presodilo prvostopno sodišče. Je pa iz navedenega razloga podana deljena odgovornost pri nastanku škodnega dogodka, kot to določa prvi odstavek 171. člena OZ4. Tožnica je k škodnemu dogodku (padcu po stopnišču) prispevala s tem, da sama ni prižgala luči stopnišča z zgornjim stikalom, zlasti pa s tem, da je po prihodu v temačen spodnji del stopnišča kar nadaljevala s hojo navzdol po stopnišču še v bolj temačen del in pri tem celo iskala stikalo za luči, namesto, da bi se vrnila po stopnišču navzgor ter prosila zaposlene v gostilni, da prižgejo luč na stopnišče in s tem omogočijo varno uporabo stopnišča. Takšno ravnanje tožnice pritožbeno sodišče ocenjuje kot polovičen prispevek k nastanku škodnega dogodka - to je padca tožnice po stopnišču. 9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 358. člena ZPP.

10. Tožeča stranka je sicer s pritožbo delno uspela, ker pa je s sodbo pritožbenega sodišča odločeno le o temelju zahtevka (vmesna sodba), bo o celotnih stroških postopka prvostopno sodišče odločalo s končno sodbo.

1 Takšno stanje je prvostopno sodišče ugotovilo na ogledu škodnega dogodka. 2 Po teoriji ratio legis vzročnosti je pravno odločilen le tisti vzrok, ki obenem pomeni kršitev pravne norme ali ga pravna norma glede na svoj cilj šteje za vzrok. 3 Po določbi drugega odstavka 6. člena OZ morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). 4 Oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.