Jedro

Tožeča stranka ni ustrezno individualizirala terjatve, ki jo uveljavlja. Tožnik mora namreč v tožbi (oziroma v vlogi, vloženi po razveljavitvi sklepa o izvršbi) navesti toliko pravotvornih dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Navesti mora torej predvsem historični dogodek, iz katerega izvaja upravičenje, ki ga uveljavlja s tožbo. Če sodišče odloča o zahtevku, ne da bi bila terjatev ustrezno individualizirana, so objektivne meje pravnomočnosti izdane sodbe nejasne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 1507/2014 z dne 10. 1. 2014 v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka), toženi stranki je naložilo plačilo zneska 6.147,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 7. 2013 dalje do plačila (II. točka izreka), zavrnilo ugovor pobotanja v pravdi (III. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.065,30 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15-dnevnega plačilnega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmetni postopek se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v katerem je bil zahtevek označen s številko verodostojne listine, datumom izdaje le-te, datumom zapadlosti ter zneskom terjatve. Po ugovoru tožene stranke zoper izdani sklep o izvršbi z dne 10. 1. 2014, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 2. 2014 sklenilo, da se navedeni sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, o zahtevku in stroških pa bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tožeča stranka je nato v spis vložila odgovor na ugovor ter v njem glede vtoževane terjatve navedla zgolj to, da gre za: „Terjatev upnika do dolžnika za opravljena dela na objektu – stanovanjska hiša A. A.“ Poziv, ki ga sodišče prve stopnje v tovrstnih zadevah navadno pošlje tožeči stranki, s katerim jo pozove, da dopolni tožbo tako, da bo sposobna za obravnavanje, sicer bo tožbo kot nepopolno zavrglo, je v konkretnem primeru izostal. Glede terjatve tožeče stranke je nato sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapisalo, da je tožeča stranka v odgovoru na ugovor izrecno individualizirala terjatev, ki jo uveljavlja.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka ustrezno individualizirala terjatev, ki jo uveljavlja. Tožnik mora namreč v tožbi (oziroma v vlogi, vloženi po razveljavitvi sklepa o izvršbi) navesti toliko pravotvornih dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Navesti mora torej predvsem historični dogodek, iz katerega izvaja upravičenje, ki ga uveljavlja s tožbo.(1) Če sodišče odloča o zahtevku, ne da bi bila terjatev ustrezno individualizirana, so objektivne meje pravnomočnosti izdane sodbe nejasne.

7. V konkretnem primeru tožeča stranka tem zahtevam ni zadostila, saj iz zgoraj povzetega opisa ni mogoča jasna identifikacija zahtevka in njegovo razlikovanje od morebitnih drugih zahtevkov, na kar tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja. Zaradi te pomanjkljivosti je tožba nepopolna, zaradi česar mora sodišče sprejeti ukrepe, da se pomanjkljivosti odpravijo (273. člen v zvezi s 108. členom ZPP). S tem ko je sodišče prve stopnje obravnavalo tožbo tožeče stranke, ki ni popolna, tožeče stranke pa tudi ni pozvalo na dopolnitev oziroma popravo tožbe, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka tožeči stranki vročiti pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 17. 11. 2015. Glede na to, da je treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje zaradi poprave tožbe, že zato ni mogoče šteti, da bi dopustitev te vloge zavlekla reševanje spora (smiselno peti odstavek 286.a člena ZPP).

9. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče se, glede na to, da se zadeva vrača v fazo poprave tožbe, do drugih pritožbenih navedb ne opredeljuje. Napotki sodišču prve stopnje pa so razvidni iz že navedenega.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Aleš Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 130.