Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Registrsko sodišče ni upoštevalo, da ima kršitev predkupne pravice za posledico izpodbojnost pogodbe, kar pomeni, da je takšna izpodbojna pogodba veljavna in ima učinke, dokler je prizadeti subjekt ne uspe izpodbiti. Že zato ni mogoče zavrniti vpisa, ki temelji na veljavni pogodbi. Registrsko sodišče bi moralo postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve o vprašanju veljavnosti sporne pogodbe, glede česar je bila že vložena tožba.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.
Predlagateljica družba P., d.o.o. je pri subjektu vpisa K., d.o.o. predlagala vpis spremembe družbenika na podlagi pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža opr. št. SV 327/2009 z dne 14. 9. 2009, sklenjene med družbo B., d.o.o. kot odsvojiteljico in družbo P., d.o.o. kot pridobiteljico poslovnega deleža. V registrskem postopku sta udeležbo priglasila in predlaganemu vpisu nasprotovala družbenika subjekta vpisa družba S.K., d.d. in družba T.C., d.o.o., češ da jima je bila z navedeno pogodbo kršena predkupna pravica po četrtem odstavku 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in da sta zato že vložila tožbo za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, za sklenitev prodajne pogodbe in za odvzem glasovalnih pravic družbi P., d.o.o. Registrsko sodišče je zavrnilo predlagani vpis z obrazložitvijo, da ni izpolnjen pogoj po 3. točki prvega odstavka 34. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg), ker listine niso bile izdane v predpisanem postopku, kajti vsi družbeniki niso bili pravilno in pravočasno pozvani k sklenitvi pogodbe, kar predstavlja kršitev predkupne pravice po ZGD-1. Zoper zavrnilni sklep je vložila pritožbo družba B., d.o.o. (odsvojiteljica po pogodbi o odplačnem prenosu deleža). Navedla je, da je pritožbo vložila zaradi lastnih interesov po čimprejšnjem izstopu iz družbe. Družba je pred prisilno poravnavo, zato se pritožnica želi izogniti negativnim posledicam, do katerih bi prišlo, če bi bila ob nastanku pogojev za ukrepe po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) vpisana kot družbenica v registru in bi taki ukrepi prizadeli tudi njo. Navedla je še, da bi sodišče moralo postopek prekiniti do rešitve predhodnega vprašanja v smislu 33. člena ZSReg in da je sodišče bistveno kršilo določbo 34. člena ZSReg. V pritožbenem roku je družba vložila še dopolnitev pritožbe, v kateri je sodišču očitala, da je kršilo 11. člen ZSReg, saj je odločilo v napačni sestavi (sklep je izdal sodnik posameznik, namesto da bi ga izdal referent).
Pritožba in dopolnitev pritožbe sta bili vročeni predlagateljici in poslani subjektu vpis ter udeležencu, ki odgovora na pritožbo niso vložili.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima pritožnik kot odsvojitelj poslovnega deleža tako kot pridobitelj lasten pravni interes, da se opravi vpis prenosa poslovnega deleža (čeprav je vpis le deklaratorne narave).
Kršitev postopka, ki naj bi jo sodišče zagrešilo zaradi odločanja v napačni sestavi, ni podana. Predlagani vpis res ne sodi med vpise, ki so našteti v prvem odstavku 11. člena ZSReg in o katerih mora na prvi stopnji odločati sodnik posameznik. To pomeni, da bi o predlaganem vpisu lahko odločal na prvi stopnji sodni referent. Vendar to istočasno ne pomeni, da o tem ne sme odločati sodnik oziroma, da gre v takšnem primeru za kršitev postopka.
Pritrditi pa je treba pritožbi, da je sodišče prekoračilo svoje pristojnosti, ko je samo presodilo, da je prišlo pri prodaji poslovnega deleža do kršitve predkupne pravice in da zato predlagani vpis ni utemeljen. Pravilno je stališče pritožbe, da gre v tem primeru za položaj iz drugega odstavka 33. člena ZSReg. Odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register je namreč odvisna od predhodne rešitve vprašanja veljavnosti pogodbe o prenosu, rešitev tega predhodnega vprašanja pa je odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno (ali sta bila preostala družbenika pravilno in pravočasno pozvana k sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža). Registrsko sodišče ni upoštevalo, da ima kršitev predkupne pravice za posledico izpodbojnost pogodbe, kar pomeni, da je takšna izpodbojna pogodba veljavna in ima učinke, dokler je prizadeti subjekt ne uspe izpodbiti. Že zato ni mogoče zavrniti vpisa, ki temelji na veljavni pogodbi. Registrsko sodišče bi moralo postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve o vprašanju veljavnosti sporne pogodbe, glede česar je že bila vložena tožba (primerjaj sklep VSL IV Cpg 38/99 in sklep VS RS III Ips 152/98).
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep registrskega sodišča ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg). Registrsko sodišče bo moralo postopek vpisa prekiniti do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku za ničnost (pravilno razveljavitev) pogodbe o prodaji poslovnega deleža.