Jedro

Izrek izpodbijanega sklepa je zasnovan tako, da je odločeno o priznanih stroških nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 509,37 EUR (I. točka izreka), nima pa izrek izpodbijanega sklepa zavrnilnega dela. Po določbi prvega odstavka 213. člena ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe (ne pa njena obrazložitev) namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje ter se izvršuje. V izreku bi namreč moral Organ za brezplačno pravno pomoč točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za brezplačno pravno pomoč je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep, št. Bpp 10/2018 z dne 17. 3. 2021 Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) priznal stroške nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 509,37 EUR, ki se nakažejo na TRR št.: ..., odprt pri banki E., d.d. (I. točka izreka). Sredstva se nakažejo iz proračunske postavke 9220 – brezplačna pravna pomoč (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila z odločbo, št. Bpp 10/2018 z dne 31. 1. 2018 prosilki A. A. odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in vložitev tožbe z zastopanjem pred delovnim sodiščem na I. stopnji ter za sklenitev morebitne poravnave v postopku mediacije zoper delodajalca B., d.o.o., uveljavljanja denarnih zahtevkov ter oprostitve stroškov postopka. Za nudenje brezplačne pravne pomoči je bil dodeljen izbrani odvetnik C. C. Dne 12. 11. 2019 je Organ za brezplačno pravno pomoč prejel dopis dodeljenega odvetnika z izpolnjeno napotnico, dne 2. 3. 2021 pa sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Pd 228/2018 z dne 16. 2. 2021. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in v zvezi s prvim odstavkom 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) upoštevajoč vsebino sodbe odločil o vseh zahtevkih odvetnika.

3. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi šestega odstavka 40. člena ZBPP v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) odločil o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči in sicer je tožniku priznal: za sestavo tožbe 300 točk (1.a točka tar. št. 15 OT), za pripravljalne vloge 3 x 225 točk, skupaj 675 točk (2. točka tar. št. 15 OT), za prvi narok za glavno obravnavo 300 točk (3.a točka tar. št. 15 OT), za drugi in tretji narok 2 x 150 točk, skupaj 300 točk (3.b točka tar. št. 15 OT), za dokazni predlog 50 točk (smiselna uporaba 4. točke tar. št. 19 OT), za dopis sodišču (4. točka tar. št. 39 OT), kar znaša skupaj 1.645 točk. Od teh točk se odmerijo materialni stroški v obsegu 26,45 točk. Ker se pri odmeri stroškov upošteva peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki določa, da je odvetnik upravičen do polovice nagrade, ki bi mu pripadala po odvetniški tarifi, znašajo stroški v polovični vrednosti 822,5 točk, skupaj z materialnimi stroški 848,95 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znašajo stroški 509,37 EUR.

4. Ker sodišče v individualnem delovnem sporu tožniku ni priznalo četrte, pete in sedme pripravljalne vloge, saj se v njih le ponavlja, razčlenjuje in povzema že podane navedbe v predhodnih vlogah, jih tudi ni priznal Organ za brezplačno pravno pomoč. Prav tako ni priznana šesta vloga kot pripravljalna vloga temveč kot dokazni predlog. Strošek za dokazni predlog z dne 23. 3. 2020 sploh ni priznan, kot tudi ne ter strošek predloga za razpis obravnave z dne 5. 11. 2018, ker zadeva ni prednostna. Organ za brezplačno pravno pomoč je v celoti sledil odločitvi sodišča v individualnem delovnem sporu. Posledično pa so znižani materialni stroški.

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja, zato pred upravnim sodiščem vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je bil z odločbo, št. Bpp 10/2018 z dne 31. 1. 2018 določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči prosilki A. A. v individualnem delovnem sporu na prvi stopnji. Dne 17. 2. 2021 je tožnik vrnil izpolnjeno napotnico s stroškovnikom, v okviru katerega je priglasil naslednje stroške: 400 točk za sestavo tožbe (sporna vrednost 5.000,00 EUR - 1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 18 OT), 400 točk za sestavo prve pripravljalne vloge (1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 50 točk za predlog za razpis obravnave, 300 točk za sestavo druge pripravljalne vloge (1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 200 točk za sestavo tretje pripravljalne vloge (1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 400 točk za prvi narok za glavno obravnavo (1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 20, tč. 1 OT), 200 točk za sestavo četrte pripravljalne vloge (1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 19, tč. 3 OT), 200 točk za sestavo pete pripravljalne vloge (1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 19, tč. 3 OT), 200 točk za drugi narok za glavno obravnavo (1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 20, tč. 2 OT), 50 točk za dopis sodišču, 50 točk za sestavo obrazloženega dokaznega predloga, 200 točk za sestavo šeste pripravljalne vloge (1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 19, tč. 3 OT), 200 točk za sestavo sedme pripravljalne vloge (1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 19, tč. 3 OT), 200 točk za tretji narok za glavno obravnavo (1.a točka tar. št. 15 OT v zvezi s tar. št. 20, tč. 2 OT) ter 40,5 točk za materialne stroške skladno z 11. členom OT.

6. Stroškovnik je tožnik dopolnil z zahtevkom za odmero stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči od sporne vrednosti 5.000,00 EUR skladno z določili drugega in tretjega odstavka 12. člena OT, kar pomeni, da je zahteval odmero stroškov brezplačne pravne pomoči, obračunanih po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka dne 14. 9. 2018, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, ker se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta. Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) je stroške nudenja brezplačne pravne pomoči z izpodbijanim sklepom odmerila, ne da bi upoštevala tožnikov zahtevek in ne da bi uporabila OT, veljavno ob uvedbi postopka glede točkovanja posameznih opravljenih storitev, ob uporabi katere je polna vrednost opravljenih odvetniških storitev po tar. št. 18 OT pri sporni vrednosti 5.000,00 EUR 400 točk, ampak je pri odmeri uporabila sedaj veljavno OT, po kateri je polna vrednost opravljenih odvetniških storitev po tar. št. 18 OT zaradi zvišanja vrednosti točke iz 0,459 EUR na 0,60 EUR, sedaj le 300 točk. Sestava tožbe po OT veljavni ob uvedbi postopka pri sporni vrednosti 5.000,00 EUR znaša 400 točk x 0,459 EUR, kar znese 183,60 EUR, ista storitev po sedaj veljavni OT pa znaša 300 točk x 0,60 EUR, kar nanese 180,00 EUR. Glede na navedeno je toženka tožnika oškodovala, z neupoštevanjem zahtevka tožnika pa je nedvomno kršila določbe drugega in četrtega odstavka 14. člena OT ter 20. člen ZOdv.

7. Nadalje je toženka odmero stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči izvedla napačno tudi zato, ker tožniku nagrade za nekatere od opravljenih storitev sploh ni priznala, za nekatere storitve pa je nagrado odmerila v prenizkem obsegu. Toženka tožniku ni priznala stroškov sestave za četrto, peto in sedmo pripravljalno vlogo, z obrazložitvijo, da se v njih le ponavlja, razčlenjuje in povzema že podane navedbe. Tožnik se s tem ne strinja in pojasnjuje, da je bila sestava četrte pripravljalne naloge potrebna, glede na to, da je tožena stranka v tretji pripravljalni vlogi trdila, da nobena obveznost iz naslova stroškov prevoza ni ostala neizpolnjena, medtem ko je predhodno priznala, da tožnici ni plačala dela stroškov prevoza na delo v znesku 101,42 EUR. Prav tako toženka neupravičeno ni priznala stroškov sestave pete pripravljalne vloge, ki je bila vložena zaradi predhodnih navedb tožene stranke v četrti pripravljalni vlogi, da tožnica ni upravičena do variabilnega dela plače. Navaja še, da v sedmi pripravljalni vlogi obrazloženo zavrača navedbe tožene stranke v njeni peti pripravljalni vlogi in se zavzema za izvedbo dokazov z zaslišanjem direktorice tožene stranke in tudi obrazloži, zakaj bi bilo v postopek potrebno pritegniti izvedenca ekonomske stroke. Nepriznanje stroškov navedenih pripravljalnih vlog je napačno tudi zato, ker je tožeča stranka z vložitvijo pripravljalnih vlog realizirala svojo ustavno pravico do izjave v zvezi z navedbami tožene stranke. Šesto pripravljalno vlogo je toženka neupravičeno opredelila kot dokazni predlog, medtem ko je stroške prve pripravljalne vloge sicer priznala, vendar jih je odmerila v nasprotju z 1. točko tar. št. 19 OT.

8. Nadalje je toženka z nepriznanjem stroška za dokazni predlog z dne 23. 3. 2020 brez obrazložitve bistveno kršila določbe postopka, saj izpodbijani sklep v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih. Navedeni dokazni predlog je treba obravnavati v povezavi s sestavo dopisa z dne 5. 3. 2020 in zato opravljena storitev nedvomno ustreza pravnemu standardu dokaznega predloga, zato toženka tožniku neopravičeno ni priznala stroška sestave dokaznega predloga in to celo brez obrazložitve. Nepravilno je tudi nepriznanje stroškov sestave predloga za razpis obravnave z dne 5. 11. 2018, z obrazložitvijo, da zadeva ni prednostna, saj je tudi v neprednostnih zadevah stranka upravičena sodišču predlagati razpis obravnave, v izogib vlaganju sredstev za pospešitev odločanja v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek toženi stranki. Priglaša tudi stroške postopka.

9. V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Poudarja, da je bil tožniku v pripoznanem delu tožbenega zahtevka izdan sklep s katerim je Organ za brezplačno pravno pomoč dodatno odmeril stroške in sicer v razliki, ki bi odvetniku sicer pripadala, v kolikor bi Organ za brezplačno pravno pomoč že pri prvi odmeri pravilno upošteval drugi odstavek 20. člena OT. Glede ostalih tožbenih navedb, ki se nanašajo na vse ostale priglašene stroške in njihovo višino, se Organ za brezplačno pravno pomoč v celoti sklicuje na izdano sodbo Delovnega sodišča v Mariboru opr. št. Pd 228/2018 z dne 16. 2. 2021. Pripravljalne vloge in dopis sodišču so priznani v sklepu, št. Bpp 10/2018 z dne 17. 3. 2021 v obsegu kot ga je priznalo sodišče v okviru individualnega delovnega spora in ki je pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upoštevalo samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo, skladno s 155. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Organ za brezplačno pravno pomoč se v obrazložitvi sklepa v celoti sklicuje na sodbo Delovnega sodišča v Mariboru opr. št. Pd 228/2018 z dne 16. 2. 2021. Odločba za Bpp krije stroške postopka na I. stopnji in nima širšega obsega v pogledu kritja stroškov kot jih priznava sodišče v individualnem delovnem sporu. Organ za brezplačno pravno pomoč zavezan odmeriti stroške po veljavni tarifi in drugače kot sodišče po sklepu, ki ga odvetnik lahko izpodbija v pritožbi, le kadar se zmoti. Organ za brezplačno pravno pomoč je v 4. točki sklepa, št. Bpp 10/2018 z dne 17. 3. 2021 podal obrazložitev, zato meni, da so tožbene navedbe neutemeljene. Ker je Organ za brezplačno pravno pomoč odpravil napako, ko je izdal sklep, s katerim je dodatno odmeril stroške, tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

10. V pripravljalni vlogi tožnik še pojasnjuje, da je tožbo v predmetnem upravnem sporu vložil dne 16. 4. 2021. Po prejemu tožbe je toženka izpodbijani sklep, št. Bpp 10/2018 z dne 17. 3. 2021 sama delno popravila s sklepom o dodatni odmeri stroškov, št. Bpp 10/2018 z dne 12. 5. 2021 ter tožniku za stroške nudenja brezplačne pravne pomoči upravičenki A. A. priznala dodatni znesek 195,99 EUR. Glede na to, da je toženka z izdajo sklepa o dodatni odmeri stroškov smiselno priznala, da je v okviru odobrenih stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči s sklepom št., Bpp 10/2018 z dne 17. 3. 2021, naredila napako, tožnik vztraja pri tožbi, kljub izdaji sklepa o dodatni odmeri stroškov, saj toženka z navedenim sklepom o dodatni odmeri stroškov vseh napak, ki jih je naredila pri odmeri stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči s sklepom, št. Bpp 10/2018 z dne 17. 3. 2021, ni odpravila v celoti.

11. Tožba je utemeljena.

12. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

13. Kot izhaja iz predloženega spisa, je bila prosilki A. A. z odločbo, št. Bpp 10/2018 z dne 31. 1. 2018 odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in vložitev tožbe z zastopanjem pred delovnim sodiščem na I. stopnji ter za sklenitev morebitne poravnave v postopku mediacije zoper delodajalca B., d.o.o., uveljavljanja denarnih zahtevkov ter oprostitve stroškov postopka. Izvedba brezplačne pravne pomoči je bila zaupana tožniku, kateri je pravočasno priglasil stroške postopka. Organ za brezplačno pravno pomoč je s sklepom, št. Bpp 10/2018 z dne 17. 3. 2021 tožniku upoštevajoč peti odstavek 17. člena ZOdv odmeril stroške v vrednosti 822,5 točk, ki skupaj z materialnimi stroški znašajo 848,95 točk, ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR je tožnik tako upravičen do stroškov v znesku 509,37 EUR. Ker je Organ za brezplačno pravno pomoč sledil odločitvi Delovnega sodišča v Mariboru v individualnem delovnem sporu tožniku ni priznal četrte pete in sedme pripravljalne naloge, ker se tožnik v njih ponavlja, razčlenjuje in povzema že podane navedbe v predhodnih vlogah. Prav tako Organ za brezplačno pravno pomoč ni priznal šeste pripravljalne vloge kot pripravljalne vloge, ampak kot dokazni predlog. Priznal tudi ni stroška za dokazni predlog z dne 23. 3. 2020, kot tudi ne stroška predloga za razpis obravnave z dne 5. 11. 2018, ker zadeva ni prednostna.

14. Po vložitvi tožbe dne 16. 4. 2021 je Organ za brezplačno pravno pomoč izdal sklep, št. Bpp 10/2018 z dne 12. 5. 2021 o dodatni odmeri stroškov. Iz navedenega sklepa izhaja, da so bili tožniku s sklepom, št. Bpp 10/2018 z dne 17. 3. 2021 odmerjeni stroški v znesku 509,37 EUR, vendar pa je Organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi vložene tožbe ugotovil, da kljub pravilno priglašenim stroškom tožnika ni pravilno priznal in odmeril stroškov. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi šestega odstavka 40. člena ZBPP in 20. člena OT dodatno odmeril stroške za: sestavo tožbe 100 točk (1.a točka tar. št. 15 OT), pripravljalne vloge 3 x 75 točk, skupaj 225 točk (2. točka tar. št. 15 OT), prvi narok za glavno obravnavo 100 točk (3.a točka tar. št. 15 OT), drugi in tretji narok 2 x 50 točk, skupaj 100 točk (3.b točka tar. št. 15 OT). S sklepom, št. Bpp 10/2018 z dne 12. 5. 2021 o dodatni odmeri stroškov so bili tožniku ob upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv tako dodatno odmerjeni še stroške v vrednosti 262,5 točk, skupaj z materialnimi stroški 267,75 točk, ki ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR ter 22 % DDV znašajo znašajo 195,99 EUR.

15. Sodišče najprej ugotavlja, da je izrek izpodbijanega sklepa zasnovan tako, da je odločeno o priznanih stroških nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 509,37 EUR (I. točka izreka), nima pa izrek izpodbijanega sklepa zavrnilnega dela. Po določbi prvega odstavka 213. člena ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku.1 Samo izrek odločbe (ne pa njena obrazložitev) namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje ter se izvršuje. V izreku bi namreč moral Organ za brezplačno pravno pomoč točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za brezplačno pravno pomoč je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (4. točka), kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe2, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno. Ker z izrekom izpodbijanega sklepa torej v nasprotju z določili 213. člena ZUP ni bilo v celoti odločeno o vseh zahtevkih tožnika oziroma o vseh postavkah predloženega stroškovnika, se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.3

16. Nadalje sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (4. točka) izhaja le, da Organ za brezplačno pravno pomoč ni priznal šeste pripravljalne vloge kot pripravljalne vloge, ampak kot dokazni predlog ter da stroška za dokazni predlog z dne 23. 3. 2020 sploh ni priznal. Razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev Organa za brezplačno pravno pomoč, pa izpodbijani sklep ne vsebuje. Po določbi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihovih navedb o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

17. Če obrazložitev upravne odločbe predpisane vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, iz katerega izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja stranke v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov.4

18. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je Organ za brezplačno pravno pomoč priznal šesto pripravljalno vlogo kot dokazni predlog in zakaj sploh ni priznal dokaznega predloga z dne 23. 3. 2020. Po presoji sodišča bi moral Organ za brezplačno pravno pomoč v obravnavanem primeru v obrazložitvi izpodbijanega sklepa konkretno navesti razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.

19. Sodišče po povedanem ugotavlja, da izpodbijane odločitve ne more preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena, kar je že samo po sebi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa.

20. Glede sklicevanja Organa za brezplačno pravno pomoč, da ni priznal četrte, pete in sedme pripravljalne vloge, ker jih ni priznalo sodišče v individualnem delovnem sporu ter da je pri priznanju stroškov brezplačne pravne pomoči v celoti sledil odločitvi sodišča v individualnem delovnem sporu, pa naslovno sodišče dodaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč v postopku odločanja do upravičenosti do povračila stroškov in nagrade za zastopanje izvajalcu brezplačne pravne pomoči samostojen in je zato neutemeljeno sklicevanje na odločitev o stroških postopka v individualnem delovnem sporu, v zvezi s katerim je bila brezplačna pravna pomoč nudena.5

21. Kaj zajema dodeljena brezplačna pravna pomoč, je določeno v 11. členu ZBPP. Kot je bilo že obrazloženo ZBPP v šestem odstavku 30. člena določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Kakršnikoli dogovori med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški oziroma notarski tarifi, so nični (7. odstavek). Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na, ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (8. odstavek). Po 39. členu ZBPP mora napotnica (med drugim) vsebovati obliko in obseg odobrene brezplačne pravne pomoči, vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal s prilogami, skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči, obračun stroškov in posamezni zneski, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti (4. odstavek 39. člena ZBPP). Na podlagi določb prvega in drugega odstavka 40. člena ZBPP pa je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči vrniti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč in ji zaradi obračuna porabljenih stroškov priložiti stroškovnike za opravljena dejanja v izvirniku. Po šestem odstavku istega člena organ za brezplačno pravno pomoč odloči o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči s sklepom najkasneje v roku 30 dni od prejema popolne napotnice.

22. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi predložene dokumentacije samostojno s sklepom odloči o stroških nudene brezplačne pravne pomoči, pri čemer je dolžan upoštevati samo potrebne stroške. O tem kateri stroški pa so bili potrebni in koliko znašajo, pa odloči v skladu z odločbo o brezplačni pravni pomoči, v kateri je natančno navedena oblika in obseg brezplačne pravne pomoči in po skrbni presoji vseh okoliščin primera.

23. Upoštevaje vse navedeno je sodišče ne glede na sklep, št. Bpp 10/2018 z dne 12. 5. 2021 o dodatni odmeri stroškov v celoti sledilo predlogu tožnika ter na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena ZUS-1 sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek, v katerem naj tožena stranka, ob upoštevanju stališča sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. 24. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

25. Ker je sodišče tožbi ugodilo je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s 3. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV, torej znesek 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

26. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

27. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

1 Erik Kerševan, Vilko Androjna, Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 329. 2 Tako tudi UPRS sodba I U 1515/2010 z dne 13. 7. 2011. 3 Enako tudi UPRS sodba I U 1535/2016-15 z dne 21. 6. 2017. 4 Tako tudi UPRS sodba I U 332/2020-11 z dne 23. 8. 2022. 5 Enako tudi UPRS sodbe II U 202/2009 z dne 7. 7. 2010, II U 96/2009-8 z dne 10. 2. 2010 in II U 442/2009-16 z dne 5. 5. 2010.